1.ugotavlja, da je leta 2022 stopnja izvrševanja sredstev za prevzem obveznost zaradi proračunskega spremljanja znašala 96,62 %, kar je 2,10 % manj kot leta 2021; ugotavlja tudi, da je stopnja izvrševanja odobritev plačil znašala 79,73 %, kar kaže na 3,78-odstotno zmanjšanje v primerjavi z letom 2021; pozdravlja prizadevanja agencije za nadaljnje zmanjšanje zamud pri plačilih z 32,8 % v letu 2020 in 7,8 % v letu 2021 na 7,2 % v letu 2022; vseeno pa z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je ugotovitev Računskega sodišča, da se agencija spopada z izzivi zaradi zapoznelih plačil, še vedno aktualna; se strinja z mnenjem Računskega sodišča, da je agencija zaradi te ponavljajoče se slabosti izpostavljena tveganju izgube ugleda;

2.je seznanjen z nizko stopnjo izvrševanja (85 %) sredstev (C8), prenesenih iz leta 2021 v leto 2022, zaradi česar so neporabljena sredstva znašala 3,8 milijona EUR; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so odobritve, povezane s sedanjim proračunom, prenesene iz leta 2022 v leto 2023, razmeroma visoke, in sicer je njihov delež 17 % oziroma znašajo 32,5 milijona EUR; ugotavlja tudi, da se je presežek agencije (proračunski rezultat) ob koncu proračunskega leta v zadnjih letih (2020–2022) povečeval in leta 2022 znašal 10,3 milijona EUR, kar je več kot dvakratnik tega zneska v letu 2021 (5,1 milijona EUR); na podlagi konsolidiranega letnega poročila o dejavnostih agencije za leto 2022 in poročila agencije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepa Parlamenta o razrešnici glede izvrševanja proračuna agencije za leto 2021 ugotavlja, da je agencija ocenila temeljne vzroke za visoke stopnje presežka ob koncu proračunskega leta ter uspešnost izvrševanja proračuna glede prenosa; v zvezi s tem ugotavlja, da je tudi agencija pripravila akcijski načrt; poziva agencijo, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o napredku na tem področju;

3.ugotavlja, da je končni proračun agencije za leto 2022 rezultat prve spremembe v višini 4,3 milijona EUR o prispevku Danske za leto 2022 in druge spremembe v višini 1,1 milijona EUR o sporazumih o prispevkih in sporazumov o ravni storitev;

4.na podlagi konsolidiranega letnega poročila o dejavnostih agencije z zadovoljstvom ugotavlja, da je agencija uporabljala ključne kazalnike uspešnosti in kazalnike iz delovnega programa, da bi ocenila dodano vrednost, ki so jo v letu 2022 ustvarile njene dejavnosti in drugi ukrepi za izboljšanje njenega upravljanja proračuna; ugotavlja, da je agencija spremljala 15 ključnih kazalnikov uspešnosti in 56 kazalnikov iz delovnega programa; ugotavlja, da so bili zastavljeni cilji izpolnjeni ali celo preseženi pri desetih ključnih kazalnikih uspešnosti in štiridesetih kazalnikih iz delovnega programa; pri tem ceni povečanje števila nekaterih ključnih kazalnikov uspešnosti v primerjavi s prejšnjimi leti tako glede števila operacij (2758) in števila dni ukrepanja (394), pri katerih je agencija zagotovila podporo, kot tudi števila iskanj z uporabo Europolovega informacijskega sistema (EIS) in sistema Europola za vprašanja (QUEST) (13 milijonov), ter števila preverjanj čezmejnih kaznivih dejanj v Europolovem informacijskem sistemu, povezanih z osebami (2339);

5.izraža pohvalo agenciji zaradi velikega napredka, ki ga je dosegla pri uresničevanju petih večletnih strateških prednostnih nalog, določenih v strategiji Europola 2020+; je seznanjen zlasti, da je bila ustanovljena enota za upravljanje informacij, oblikovana strategija IKT, ki naj bi pomagala pri izvajanju strategije agencije na področju upravljanja informacij in da se izvaja nov poslovni model vrednosti za spremljanje napredka pri izvajanju IKT; ugotavlja, da je Europolov inovacijski laboratorij postal del enote za upravljanje informacij v strukturi, ki naj bi privedla do tesnejšega sodelovanja, potrebnega za izvajanje revidirane uredbe o Europolu, in da je vzpostavil zbirko orodij Europola za podporo raziskavam in inovacijam v državah članicah ter za spodbujanje izmenjave izkušenj in sinergij; je seznanjen tudi, da je bila ustanovljena enota za digitalno podporo, da bi se učinkovito in uspešno odzvala na preiskovalne potrebe držav članic in znotraj agencije, zlasti v zvezi z zapletenimi primeri, ki zahtevajo digitalno forenzično podporo;

6.želi pohvaliti hitro odzivnost agencije in njeno podporo državam članicam v boju proti kriminalu po nezakoniti in neizzvani ruski invaziji na Ukrajino, na primer z napotitvijo strokovnjakov in gostujočih uradnikov v podporo lokalnim organom kazenskega pregona v državah, ki mejijo na Ukrajino, ali s podpiranjem finančnih preiskav sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji, ki so v lasti posameznikov in pravnih subjektov, ki so bili sankcionirani zaradi te vojne; ugotavlja tudi, da je agencija leta 2022 objavila več ocen groženj v zvezi z mogočimi posledicami vojne, pa tudi zgodnjih opozoril in obvestil, na primer o trgovini z orožjem in trgovini z ljudmi; nadalje spodbuja agencijo, naj naredi vse, kar lahko, da bi podprla ukrepe Unije in držav članic na tem področju; ugotavlja, da je nezakonita vojaška invazija povzročila humanitarno krizo in da je veliko ljudi pobegnilo iz Ukrajine v Unijo, kar pomeni, da lahko oportunistične kriminalne mreže te razmere izrabijo za spodbujanje svojih kriminalnih dejavnosti; meni tudi, da bi bilo treba za razširitev pristojnosti agencije v zvezi s podporo državam članicam in sodelovanjem z zasebnimi strankami, tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami zahtevati vzpostavitev dodatnih notranjih in zunanjih nadzornih mehanizmov, da bi zagotovili spoštovanje prava Unije in varstva temeljnih pravic;

7.ugotavlja, da je agencija še naprej tesno sodelovala z agencijo eu-LISA pri vzpostavitvi avtomatiziranega preverjanja podatkov iz vlog za potovanje v Evropskem sistemu za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter njihovega primerjanja s podatki Europola; ugotavlja, da je bil začetek delovanja sistema ETIAS s sklepom Sveta preložen na november 2023; ceni, da je agencija leta 2022 razširila sodelovanje z Evropskim javnim tožilstvom (EJT) in do konca leta podprla 21 večjih operacij EJT na področju davčnih goljufij;

8.z zadovoljstvom ugotavlja, da je agencija revidirala strategijo Europola 2020+ in svoje strateške prednostne naloge prilagodila sedanjim operativnim potrebam držav članic in varnostnim grožnjam, ki jim pretijo, da bi izboljšala svojo uspešnost; je v zvezi s tem seznanjen z novo strateško prednostno nalogo, katere cilj je povezati ustrezne partnerje za čezmejno sodelovanje in skupno ukrepanje, vključno s pridruženimi schengenskimi državami, Interpolom in agencijami Unije na področju pravosodja in notranjih zadev;

9.na podlagi odgovorov agencije na pisna vprašanja Parlamenta z zadovoljstvom ugotavlja, da je agencija med drugim razširila področje uporabe ukrepov in praks za povečanje učinkovitosti in dosežkov na področju ključnih poslovnih rešitev IKT (notranje izvajanje namesto zunanjega izvajanja), digitalizacije kadrovskih storitev (e-zaposlovanje, e-usposabljanje) in orodij za spremljanje izvrševanja proračuna, števila prostih delovnih mest, pogodbenih zgornjih mej v postopkih javnih naročil in okoljskih kazalnikov; izreka pohvalo agenciji, ker je uvedla orodje za upravljanje postopkov za oddajo javnih naročil in izmenjavo postopkov javnega naročanja z drugimi agencijami;

10.ugotavlja, da je bilo treba zaradi sprememb v načrtovanju agende Unije za interoperabilnost ponovno načrtovati notranje dejavnosti in vire agencije, zato je agencija potrebovala dodatno osebje; ugotavlja, da je bil v zvezi s tem dosežen dogovor, da bo 25 uslužbencev Evropske agencije za mejno in obalno stražo od leta 2024 podpiralo agencijo pri izpolnjevanju njenih obveznosti iz agende za interoperabilnost; nadalje ugotavlja, da so viri agencije pod pritiskom zaradi postopkov posvetovanja z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, saj je 25 uslužbencev agencije vključenih v naloge, ki izhajajo iz dejavnosti Evropskega nadzornika za varstvo podatkov; izreka pohvalo agenciji za tesno sodelovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in obravnavo njegovih priporočil v zvezi z uporabo različnih sistemov, kot so EPRIS, ADEP, SIS, PERCI in QUEST+; je seznanjen z ugotovitvijo agencije glede zamude pri uvajanju projekta PERCI (platforma Unije o nezakonitih spletnih vsebinah) zaradi vpliva mnenj in priporočil Evropskega nadzornika za varstvo podatkov na razvoj ključnega operativnega pomena; izreka pohvalo agenciji, ker je imenovala svojega uradnika za temeljne pravice, ki jo bo podpiral pri varovanju temeljnih pravic pri vseh njenih dejavnostih in nalogah;

11.izreka pohvalo agenciji, ker se je leta 2022 registrirala v sistemu za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS); poleg tega izreka pohvalo agenciji, ker uporablja merila za zelena javna naročila in v svoje postopke javnega naročanja vključuje okoljske politike in cilje agencije; ugotavlja, da je agencija začela izvajati projekt študije izvedljivosti za razvoj okoljske vizije agencije za leto 2030, da bi opredelila cilje agencije za zmanjšanje svojih emisij toplogrednih plinov in ukrepe za izboljšanje, ki so potrebni, da bi dosegli te cilje; poziva agencijo, naj organ za podelitev razrešnice obvesti o ugotovitvah te študije; poziva agencijo, naj razmisli tudi o uvedbi vmesnih trajnostnih in energetsko učinkovitih rešitev za svojo infrastrukturo in notranje procese, kot je večja uporaba digitalnih orodij in upravljanje dokumentov;

12.ugotavlja, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2022 99,41-odstotno uresničen, saj je bilo zaposlenih 682 začasnih uslužbencev od 686, odobrenih v proračunu Unije (615 v letu 2021); poleg tega je za agencijo v letu 2022 delalo 236 pogodbenih uslužbencev (19 financiranih z nepovratnimi sredstvi/sporazumom) in 55 napotenih nacionalnih strokovnjakov, v proračunu Unije pa je bilo odobrenih 235 oziroma 71 delovnih mest; ugotavlja tudi, da je bilo za omejeno obdobje dodeljenih 11 dodatnih delovnih mest za začasne uslužbence mimo kadrovskega načrta za leto 2022, da bi bilo število prostih delovnih mest čim manjše; je seznanjen, da agencija razlikuje med petimi kategorijami napotenih nacionalnih strokovnjakov in da so v štirih kategorijah stroški za proračun agencije nični ali omejeni, kar pomeni 152 dodatnih oseb, s čimer je skupno število napotenih nacionalnih strokovnjakov v letu 2022 znašalo 207; pozdravlja nizko stopnjo prostih delovnih mest v agenciji, ki je v letu 2022 znašala 0,6 %, kar je precej pod letnim ciljem, da bi bila najvišja stopnja prostih delovnih mest 2 %; ugotavlja tudi, da se je stopnja fluktuacije agencije povečala s 6,9 % v letu 2021 na 9,12 % v letu 2022;

13.poudarja, da je agencija zaradi ruske vojaške invazije na Ukrajino leta 2022 v več državah članicah, na primer Litvi, Slovaški, Madžarski, Romuniji ter Bolgariji, pa tudi v partnerskih državah, kot je Moldavija, oblikovala operativne ekipe, sestavljene iz napotenih nacionalnih strokovnjakov, ki ne bremenijo proračuna, s čimer je povečala njihovo uporabo; poudarja, da je dohodek napotenih nacionalnih strokovnjakov še vedno odvisen od odločitev posameznih držav in da se je več držav članic odločilo, da ne bo več plačevalo njihovih plač, kadar pride do takšnih situacij, zaradi česar so odvisni od zneskov, ki jih prejemajo iz naslova dnevnic; opozarja, da bi bilo treba dnevnice s korekcijskim koeficientom vsaka 3 leta uskladiti z inflacijo in tako ublažiti višje življenjske stroške, a se njihova raven v zadnjih šestih letih ni spremenila; poziva agencijo, naj vzpostavi tesen dialog s Komisijo in pristojnimi nacionalnimi organi, da bi vsem strokovnjakom, ki jih zaposluje agencija, omogočila pravično nadomestilo;

14.z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je po podatkih za agencijo o porazdelitvi po spolu za leto 2022 na višjih in srednjih vodstvenih položajih 82 % moških (28 moških in 6 žensk), v upravnem odboru 75 % moških (38 moških in 13 žensk) in pri vseh zaposlenih 65 % moških (556 moških in 295 žensk); priznava, da je delež žensk, zaposlenih v agenciji v letu 2022 (35 %), nad povprečnim deležem žensk (na podlagi statističnih podatkov Eurostata za leto 2021), zaposlenih v organih kazenskega pregona v Uniji (policisti, poklicni sodniki in osebje v zaporih) (21,6 %); opozarja, kako pomembno je zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov, in agencijo poziva, naj ta vidik v prihodnje upošteva pri zaposlovanju novih uslužbencev ter imenovanjih v višjem in srednjem vodstvu; poziva Komisijo in države članice, naj pri imenovanju članov v upravni odbor agencije upoštevajo pomen zagotavljanja uravnotežene zastopanosti spolov;

15.ugotavlja, da je zdravstvena služba agencije v letu 2022 poročala o treh novih primerih izgorelosti; ugotavlja tudi, da je agencija med drugim izvedla ukrepe za izboljšanje dobrega počutja zaposlenih, kot so svetovanje o zdravju pri delu in življenjskem slogu, krajši delovni čas iz zdravstvenih razlogov, napotitev na zdravnike specialiste in svetovanje vodstvu, kako naj podpira zaposlene; ugotavlja, da se je upravni odbor strinjal, da se sklep Komisije C(2022) o delovnem času in hibridnem delu, ki nadomešča prejšnje izvedbene določbe o delovnem času in delu na daljavo, smiselno uporablja za agencijo, da bi vzpostavili okvir, v katerem bosta delo v pisarni in delo na daljavo štela za enakovredna načina dela; poziva agencijo, naj še naprej išče rešitve, s katerimi bi zmanjšala število primerov izgorelosti, o napredku pa naj poroča organu za podelitev razrešnice;

16.na podlagi odgovorov agencije na pisna vprašanja Parlamenta ugotavlja, da agencija sicer ni izvajala listine o raznolikosti in vključevanju, je pa vzpostavila lastno strategijo za raznolikost in vključevanje; ugotavlja tudi, da je agencija leta 2022 revidirala in sprejela priročnik o postopkih za izvajanje sklepa upravnega odbora o politiki za zaščito človekovega dostojanstva ter preprečevanje psihičnega in spolnega nadlegovanja; ugotavlja, da je agencija v obdobju 2017–2022 pridobila zunanje pravno mnenje o dveh primerih domnevnega nadlegovanja; ugotavlja, da v letu 2022 sodišču ni bil predložen noben primer nadlegovanja v zvezi z osebjem agencije; poudarja, kako pomembno je vzpostaviti trdne okvire za preprečevanje nadlegovanja, zlasti v zelo obremenjenih in zahtevnih delovnih okoljih; poziva agencijo, naj uvede program usposabljanja na tem področju tako za novo kot za obstoječe osebje;

17.na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da je agencija leta 2022 plačala nepovratna sredstva v višini 3,3 milijona EUR za financiranje dejavnosti nacionalne policije v državi članici, vključno z 1,4 milijona EUR kot povračilom za nakup petih čolnov in 7-odstotno rezervacijo za s tem povezane režijske stroške, vključno z DDV; na podlagi ocene Računskega sodišča ugotavlja, da DDV pri nakupu čolnov za policijsko usposabljanje v skladu s členom 186(4)(c) finančne uredbe ne bi smel biti povrnjen, ker je upravičenec javni organ, ki je oseba javnega prava in opravlja dejavnosti kot javni organ, zato je bilo ugotovljeno, da je bil del nepovratnih sredstev v višini 0,2 milijona EUR dodeljen nepravilno; na podlagi odgovora agencije ugotavlja, da je ta ob upoštevanju člena 5 Sklepa Sveta 2008/617/PNZ o izboljšanju sodelovanja med posebnimi enotami za posredovanje držav članic Unije, ki določa, da posebne enote za posredovanje zagotavljajo skupne vaje usposabljanja, medtem ko so se nepovratna sredstva za poslovanje nanašala na dejavnosti posebne enote za posredovanje, ki jih usklajuje ena država članica, menila, da je v skladu s členom 186(4)(c) finančne uredbe in ustreznimi posebnimi navodili Komisije za izvajanje o upravljanju nepovratnih sredstev DDV upravičen strošek, če ga ni mogoče povrniti v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo in če se nanaša na usposabljanje, ozaveščanje ali podobne dejavnosti na področju varnosti, razen DDV, ki so ga plačale države članice, kadar kot javni organi izvršuje svoje suverene pravice, zlasti kadar zasebna podjetja niso mogla opravljati s tem povezanih storitev; nazadnje ugotavlja, kar zadeva nadaljnje ukrepanje, da je agencija zavezana, da na podlagi opažanj Sodišča oceni upravičenost DDV v obliki nepovratnih sredstev za poslovanje;

18.ugotavlja, da je agencija uvedla ukrepe in da si še naprej prizadeva za preglednost, preprečevanje in obvladovanje nasprotja interesov ter zaščito žvižgačev; z zadovoljstvom ugotavlja, da so izjave o interesih ter življenjepisi upravnega odbora in višjega vodstva objavljeni na spletišču agencije; poziva agencijo, naj razmisli o ukrepih, s katerimi bi preprečila pojav vrtljivih vrat;

19.ugotavlja, da je agencija v letu 2022 obravnavala šest primerov nasprotja interesov, in sicer dva v zvezi z vlogo svetovalca v izbirnem postopku, enega, ki je bil ugotovljen med postopkom zaposlitve uspešnega kandidata pred nastopom dela v agenciji, in dva v zvezi z uslužbenci po prenehanju delovnega razmerja; ugotavlja tudi, da so bili v zvezi s temi primeri sprejeti ustrezni ukrepi, vključno s pogojnimi dovoljenji za zaposlitev po prenehanju delovnega razmerja; ugotavlja, da je agencija v letu 2022 obravnavala en primer žvižgaštva, ki je bil končan brez nadaljnjih ukrepov zaradi morebitne kršitve poklicnih obveznosti;

20.izraža zaskrbljenost zaradi medijskih poročil o tem, da prihaja med uslužbenci agencije do nasprotja interesov; ugotavlja, da je evropska varuhinja človekovih pravic decembra 2023 sklenila začeti preiskavo, da bi raziskala, kako je agencija ravnala v primeru, ko sta dva nekdanja uslužbenca sprejela delovni mesti, povezani z bojem proti spolni zlorabi otrok na spletu; ugotavlja, da se je prvi od teh nekdanjih uslužbencev v začetku leta 2022 zaposlil v velikem tehnološkem podjetju, drugi pa se je istemu podjetju pridružil kot član upravnega odbora pozneje istega leta; je seznanjen z odgovorom agencije in poziva k temeljiti preiskavi obtožb in poročanju o rezultatih organu za podelitev razrešnice.

21.je seznanjen z ugotovitvijo iz poročila Računskega sodišča, da je agencija v obdobju med letoma 2020 in 2022 plačevala dnevnice trem nizozemskim državljanom, ki so bili zaposleni kot napoteni nacionalni strokovnjaki; ugotavlja, da ima agencija sedež na Nizozemskem, zato napoteni trije nacionalni strokovnjaki v skladu z notranjimi pravili niso bili upravičeni do teh nadomestil; ugotavlja tudi, da je agencija decembra 2022 sicer ustavila plačilo dnevnic trem napotenim nacionalnim strokovnjakom, vendar se je odločila, da ne bo zahtevala vračila preplačil iz navedenega obdobja; ugotavlja, da je skupni znesek, povezan s temi plačili, znašal 155.553 EUR, od tega je bilo 90.605 EUR plačanih v letu 2022; je zaskrbljen zaradi pomanjkljivosti v predhodnih pregledih agencije za obdobje treh let; na podlagi odgovora agencije na ugotovitev Računskega sodišča ugotavlja, da je agencija okrepila predhodno preverjanje, da bi zagotovila zakonitost finančnih pravic uslužbencev pred plačilom;

22.izreka pohvalo agenciji za napredek, ki ga je dosegla pri izvajanju še nerešenih revizijskih priporočil, saj je bilo v letu 2022 izvedenih 89 % kritičnih ali zelo pomembnih priporočil; ugotavlja, da konec leta 2022 še ni bilo izvedenih sedem zelo pomembnih priporočil (namenjenih za izvajanje in veljavnih) v zvezi z revizijskimi poročili, opravljenimi v 2018, 2019 in 2021; ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo izdala strateški načrt notranje revizije agencije za obdobje 2022–2024, ki je zajemal tri teme, vključno z revizijo usklajevanja in delovnih dogovorov z Generalnim direktoratom za migracije in notranje zadeve, ki je bila izvedena leta 2022 in katere rezultati se pričakujejo v letu 2023;

23.je seznanjen, da je agencija pri samooceni učinkovitosti sistema notranje kontrole s kvantitativnimi meritvami in kvalitativnimi vidiki, vključno s sklopom 76 kazalnikov notranje kontrole, ugotovila, da so bili na splošno vsi sestavni deli sistema notranjih kontrol prisotni in da delujejo celostno ter da v letu 2022 ni bilo ugotovljenih nobenih pomembnih pomanjkljivosti pri notranji kontroli; ugotavlja, da je skupina agencije za notranjo revizijo zaključila pregled okvira notranje kontrole agencije za leto 2022 in pri tem ugotovila, da ima agencija vzpostavljen trden sistem notranjih kontrol;

24.ugotavlja, da je agencija leta 2022 razvila in objavila politiko obvladovanja tveganj; ugotavlja tudi, da so profil poslovnega tveganja agencije v letu 2022 med drugim zaznamovali povečanje pooblastil in števila nalog, vse večje povpraševanje po uspešnem zagotavljanju ključnih rešitev IKT za obdelavo osebnih podatkov, stalni odziv za ublažitev posledic vojne v Ukrajini na varnost in kazenski pregon ter povečanje nadzornih dejavnosti in z njimi povezanih dejavnosti pregleda (vključno z varstvom podatkov); izreka pohvalo agenciji, ker je leta 2022 sprejela revidirano strategijo za boj proti goljufijam za obdobje 2022–2024, ki odraža načela, oceno tveganja goljufij, cilje in ukrepe za boj proti goljufijam ter pregled izvajanja ukrepov strategije za boj proti goljufijam za obdobje 2017–2020; ugotavlja, da je Evropski urad za boj proti goljufijam končal preiskavo (nepravilnih izkazov stroškov službenih potovanj enega od uslužbencev agencije), poročilo o njej pa je bilo izdano leta 2022; ugotavlja, da je odločanje agencije v tem primeru še v končni fazi; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o nadaljnjem ukrepanju in končni odločitvi v tej zadevi;

25.ugotavlja, da je agencija še naprej izvajala različne ukrepe za povečanje svoje javne in spletne prisotnosti z uvedbo serije poddaj, združitev spletišča, organizacijo konferenc, objavo poročil (kot sta serija „ z naslovom Spotlight Report (V žarišču) in In Brief (kratko poročilo) in prisotnostjo v družbenih medijih (leta 2022 je bilo objavljenih več kot 1100 objav); v zvezi s tem ugotavlja, da se je število omemb v medijih z velikim učinkom povečalo, metrika v družbenih medijih pa se je v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 znatno povečala;

26.poziva agencijo, naj sprejme ukrepe, s katerimi bo poskrbela za popolno skladnost s pravili Unije o preglednosti in temeljnimi pravicami, standardi varstva podatkov in odgovornostjo, tudi pri sodelovanju z drugimi agencijami na področju pravosodja in notranjih zadev; meni, da je za večjo preglednost potrebno razkritje sestankov in interakcij med agencijo in tretjimi stranmi; v zvezi s tem pozdravlja imenovanje uradnika za temeljne pravice;

27.ugotavlja, da je Evropski nadzornik za varstvo podatkov (ENVP) 16. septembra 2022 od Sodišča Evropske unije zahteval, naj razveljavi dve določbi spremenjene uredbe o Europolu, namreč člena 74a in 74b, saj po njegovem resno ogrožata pravno varnost osebnih podatkov posameznikov in neodvisnost ENVP; je seznanjen tudi s sklepom Splošnega sodišča v zadevi T-578/22 z dne 6. septembra 2023, s katerim je bila tožba ENVP zoper spremenjeno uredbo o Europolu razglašena za nedopustno, kar zadeva morebitne učinke izpodbijanih določb na sklep ENVP z dne 3. januarja 2022 pa ENVP teh določb ne more uporabiti kot podlago za svoje ukrepanje; ugotavlja, da se je ENVP pritožil na sklep v zadevi T-578/22 in je pooblaščen za spremljanje zakonitosti obdelave osebnih podatkov s strani agencije v skladu z Uredbo (EU) 2016/794; pozdravlja prizadevanja agencije za obravnavo priporočil ENVP in zlasti dejstvo, da so bili vsi prispevki iz obdobja pred začetkom veljavnosti spremenjene uredbe o Europolu medtem dodeljeni kategoriji posameznikov, na katere se nanašajo podatki;

28.opozarja na ugotovitve v revizijskem poročilu ENVP o agenciji z dne 16. decembra 2022, v katerem so bili opravljeni posebni pregledi nabora podatkov državljanov tretjih držav, ki jih hrani agencija; opozarja, da je ENVP ugotovil, da je splošni postopek za ocenjevanje informacij, ki jih posredujejo partnerji o mladoletnikih (vključno z mladoletniki, mlajšimi od 15 let), jasen in dobro razvit; opozarja, da je ENVP odkril več primerov, v katerih je bila enaka stopnja suma (v smislu klasifikacije) pripisana podatkom o mladoletnikih, za katere se zdi, da so bili vpleteni v razmeroma manjšo kršitev v širšem okviru organizirane kriminalne združbe, medtem ko prag „stroge sorazmernosti“ morda ni bil dosežen; poudarja, da mora agencija spoštovati t. i. načelo stroge sorazmernosti iz člena 30(1) uredbe o Europolu;

29.sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 11. aprila 2024 Sprejeta besedila, P9_TA(2024)0280. o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.