A.ker je v členu 18(3) Uredbe (EU) št. 1169/2011 določeno, da morajo biti vse sestavine živil, vsebovane v obliki namensko proizvedenih nanomaterialov, jasno navedene na seznamu sestavin živil, da se zagotovi obveščenost potrošnikov; ker so zato v Uredbi (EU) št. 1169/2011 „namensko proizvedeni nanomateriali“ opredeljeni, kot je določeno v členu 3(2), točka (f), Uredbe (EU) 2015/2283;

B.ker je v skladu s členom 31 Uredbe (EU) 2015/2283 Komisija pooblaščena, da za namene doseganja ciljev uredbe z delegiranimi akti uskladi in prilagodi opredelitev „namensko proizvedenih nanomaterialov“ iz navedene uredbe tehničnemu in znanstvenemu napredku ali opredelitvam, ki so bile dogovorjene na mednarodni ravni;

C.ker so v uredbah (EU) št. 1129/2011 in (EU) št. 1130/2011 določeni izčrpni seznami Unije z aditivi za živila, katerih uporaba je bila dovoljena pred začetkom veljavnosti Uredbe (ES) št. 1333/2008, in sicer po pregledu njihove skladnosti z določbami uredbe;

Posledice opredelitve

D.ker bo od opredelitve „namensko proizvedenih nanomaterialov“ v delegirani uredbi Komisije odvisno, ali je treba živilu na seznamu sestavin pripisati besedo „[nano]“, kot je določeno v členu 18(3) Uredbe (EU) št. 1169/2011;

E.ker je cilj delegirane uredbe Komisije odpraviti težave z razlago, ki izhajajo iz sedanje opredelitve, in sicer z uvedbo objektivnih elementov za določitev, ali je nanomaterial „namensko proizveden“ ali ne, na primer z nadomestitvijo izrazov „namensko proizveden [material]“ s „proizveden“;

F.ker delegirana uredba Komisije določa, da se netrdni delci, kot so micele, liposomi ali kapljice v nanovelikosti v emulzijah, in sestavine, ki vsebujejo manj kot 50 % delcev, manjših od 100 nm, ne štejejo za nanomateriale v živilih;

G.ker je predlagana privzeta mejna vrednost 50 % ali več delcev v nanovelikosti samovoljna in manj zaščitna od razlage opredelitve iz Uredbe (EU) 2015/2283, kot so jo sprejele nekatere države članice, na primer Francija; ker se v navedeni uredbi mejna vrednost za razporeditev po velikosti delcev ne upošteva za delce, manjše od 100 nm;

H.ker bi bile lahko s predlagano opredelitvijo s področja uporabe Uredbe (EU) št. 1169/2011 izključene številne nanosnovi, za katere tako ne bi veljala obveznost označevanja z besedo „[nano]“; ker Komisija v točki 3 obrazložitvenega memoranduma navaja, da je „število materialov, uporabljenih v živilih, ki lahko vsebujejo določen delež nanodelcev, omejeno in da skoraj noben material ni nov“ ter da se bodo „[m]orebitni učinki delegiranega akta [...] zato nanašali le zelo omejeno število materialov“;

I.ker so zdaj v živilih v obliki nanomaterialov lahko prisotni ravno aditivi; ker je francoska nacionalna agencija za zdravje in varnost (ANSES) na seznam uvrstila 37 nanosnovi, ki se uporabljajo v več kot 900 živilih https://www.anses.fr/fr/nanomateriaux-alimentation-premiere-application-methodologie.; ker so potrošniške in nevladne organizacije (Agir pour l'Environnement https://www.agirpourlenvironnement.org/communiques-presse/enquete-exclusive-des-analyses-revelent-la-presence-de-nanoparticules-dans-3980/., Que Choisir https://www.quechoisir.org/enquete-nanoparticules-taille-mini-doutes-maxi-n50748/., 60 Millions de consommateurs https://bibliotheque.60millions-mag.com/detail/publication/detail-top-right/561?issue_id=113421&switch_toc=archive. in AVICENN https://veillenanos.fr/wp-content/uploads/2023/01/Rapport-test-EN-20230113.pdf. v Franciji, Foodwatch https://www.foodwatch.org/de/potenziell-krebserregender-farbstoff-in-backzutaten-von-dr-oetker. in Bund https://www.bund.net/fileadmin/user_upload_bund/publikationen/chemie/‌nanotechnologie_in_lebensmitteln_hintergrund.pdf. v Nemčiji, Testachats https://www.test-achats.be/sante/sante-au-quotidien/produits-testes/news/nanoparticules-affichage. v Belgiji, Altroconsumo https://www.altroconsumo.it/alimentazione/sicurezza-alimentare/news/nanoparticelle. v Italiji in OCU https://www.ocu.org/toda-la-informacion?type=magazine-articles&magazine=ocu%20compra%20maestra&year=2019. v Španiji) s testi večkrat dokazale prisotnost aditivov za živila z znatnim deležem nanodelcev, na primer barvilo železov oksid (E 172), ki se uporablja v mlečnih izdelkih, pecivu in nekaterih žitnih kosmičih za zajtrk, lahko vsebuje nanodelce pod mejno vrednostjo 50 %; ker to kaže, da je neuporaba ustreznega označevanja nekaterih živilskih sestavin z besedo „[nano]“ predvsem posledica pomanjkljivega izvrševanja veljavne zakonodaje, v precej manjšem obsegu pa se to dogaja zaradi težav z razlago;

J.ker je študija iz leta 2020, ki jo je naročila Evropska agencija za kemikalije, pokazala, da državljani zahtevajo boljše označevanje izdelkov za vsakdanjo rabo, ki vsebujejo nanomateriale https://echa.europa.eu/-/what-do-eu-citizens-think-about-nanomaterials-.;

Protislovja s priporočili in nova znanstvena spoznanja

K.ker je Evropski parlament v resoluciji z dne 12. marca 2014 o delegirani uredbi Komisije z dne 12. decembra 2013 o spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom v zvezi z opredelitvijo „namensko proizvedenih nanomaterialov“ UL C 378, 9.11.2017, str. 92. nasprotoval zelo podobni opredelitvi, prav tako z mejno vrednostjo 50 %, pri čemer so iz opredelitve izvzeti vsi aditivi za živila, in menil, da je ta opredelitev „v nasprotju s temeljnim ciljem direktive – doseči visoko raven varstva zdravja in interesov potrošnikov tako, da se končnim porabnikom zagotovi podlaga za ozaveščeno izbiro“; ker je Evropski parlament pozval Komisijo, naj predloži nov delegirani akt, v katerem bo upoštevano njegovo stališče;

L.ker je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 8. oktobra 2020 o osnutku uredbe Komisije o spremembi Priloge k Uredbi (EU) št. 231/2012 o določitvi specifikacij za aditive za živila, navedene v prilogah II in III k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, glede specifikacij za titanov dioksid (E 171) UL C 395, 29.3.2021, str. 28. nasprotoval osnutku uredbe Komisije, v skladu s katerim bi bile dovoljene serije titanovega dioksida, primernega za živila (E 171), ki vsebujejo manj kot 50 % delcev, manjših od 100 nm;

M.ker je Evropska agencija za varnost hrane https://www.efsa.europa.eu/sites/default/files/assets/corporatenanotechnology121003.pdf. priporočila, da bi bilo treba zaradi sedanje negotovosti glede varnosti za uporabo, povezano s hrano, upoštevati nižjo mejno vrednost za število nanodelcev, npr. 10 %, namesto mejne vrednosti, ki je zdaj predlagana v priporočilu (50 %);

N.ker so se akademske organizacije, javni organi, nevladne potrošniške in okoljske organizacije ter sindikati v postopku posvetovanja s Komisijo zavzemali za opredelitev, ki bi vključevala vse materiale, ne glede nato, ali so proizvedeni, naključni ali naravni, in za privzeto mejno vrednost 10 % ali več delcev pri razporeditvi po velikosti glede na število;

O.ker od leta 2014 novi znanstveni dosežki in dognanja potrjujejo, da lahko nanomateriali prehajajo skozi fiziološke pregrade in so pogosto bolj nevarni kot snovi v mikro ali makro stanju https://veillenanos.fr/en/dossier/nanos-and-health/nanos-health-risks/.;

P.ker je agencija ANSES aprila 2023 Mnenje agencije ANSES (2023): Definition of nanomaterials: analysis, challenges and controversies (Opredelitev nanomaterialov: analiza, izzivi in sporna vprašanja), https://www.anses.fr/en/system/files/AP2018SA0168RaEN.pdf. objavila podrobno poročilo, v katerem je navedla, da bi opredelitev nanomaterialov iz priporočila Komisije z dne 10. junija 2022 Priporočilo Komisije z dne 10. junija 2022 o opredelitvi nanomateriala (C(2022) 3689) (UL C 229, 14.6.2022, str. 1)., ki je bila podlaga za revizijo opredelitve „namensko proizvedenih nanomaterialov“ iz Uredbe (EU) 2015/2283, v predpisih za posamezne sektorje, zlasti na področju hrane, škodovala preprečevanju tveganj za zdravje in okolje; ker je agencija ANSES poudarila, da mejna vrednost 50 % za število nanodelcev iz horizontalne opredelitve besede „[nano]“ ne temelji na trdnih znanstvenih argumentih, in priporočila določitev nižje mejne vrednosti;

Q.ker je odkrivanje nano živilskih sestavin na podlagi 10-odstotne mejne vrednosti za število nanodelcev izvedljivo, saj je to mejna vrednost, ki jo trenutno uporablja francoski Generalni direktorat za potrošniške zadeve, konkurenco in nadzor goljufij pri svojih nadzornih dejavnostih Anses (2020): Nanomatériaux dans les produits destinés à l’alimentation. Rapport d’expertise collective, https://www.anses.fr/fr/system/files/ERCA2016SA0226Ra.pdf (str. 86).;

Previdnostno načelo

R.ker člen 191(2) PDEU določa previdnostno načelo kot eno od temeljnih načel Unije;

S.ker je v členu 168(1) PDEU navedeno, da se pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi;