„(24a) ‚subjekt v postopku reševanja‘ pomeni pravno osebo s sedežem v sodelujoči državi članici, ki jo je odbor ali nacionalni organ za reševanje v skladu s členom 8 te uredbe opredelil kot subjekt, v zvezi s katerim je v načrtu reševanja določen ukrep za reševanje;“;

„(24d) ‚GSPI zunaj EU‘ pomeni GSPI zunaj EU, kot je opredeljena v členu 4(1), točka 134, Uredbe (EU) št. 575/2013;(24e)‚subjekt, ki je GSPI‘ pomeni subjekt, ki je GSPI, kot je opredeljen v členu 4(1), točka 136, Uredbe (EU) št. 575/2013;“;

„(49) ‚obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov,‘ pomeni obveznosti, vključno s tistimi, ki povzročijo oblikovanje računovodskih rezervacij, in kapitalske instrumente, ki niso kvalificirani kot instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala, instrumenti dodatnega temeljnega kapitala ali instrumenti dodatnega kapitala subjekta iz člena 2 in ki niso izključene iz področja uporabe instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov na podlagi člena 27(3);“;

„1a. Države članice čim prej obvestijo odbor o svoji zahtevi za vzpostavitev tesnega sodelovanja z ECB v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 1024/2013.

Po uradnem obvestilu v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 1024/2013 in pred vzpostavitvijo tesnega sodelovanja države članice zagotovijo vse informacije o subjektih in skupinah s sedežem na njihovem ozemlju, ki jih odbor lahko zahteva za pripravo na naloge, ki so nanj prenesene s to uredbo in sporazumom.“;

„Nacionalni organi za reševanje pri opravljanju nalog iz tega odstavka uporabljajo ustrezne določbe iz te uredbe. Vsa sklicevanja na odbor v členu 5(2), členu 6(5), členu 8(6), (8), (12) in (13), členu 10(1) do (10), členu 10a, členih 11 do 14, členu 15(1), (2) in (3), členu 16, členu 18(1), (1a), (2) in (6), členu 20, členu 21(1) do (7), členu 21(8), drugi pododstavek, členu 21(9) in (10), členu 22(1), (3) in (6), členih 23 in 24, členu 25(3), členu 27(1) do (15), členu 27(16), drugi pododstavek, drugi stavek, tretji pododstavek in četrti pododstavek, prvi, tretji in četrti stavek, ter členu 32, se razumejo kot sklicevanja na nacionalne organe za reševanje v zvezi s skupinami in subjekti iz prvega pododstavka tega odstavka.“;

„Po začetku veljavnosti uradnega obvestila iz prvega pododstavka se lahko sodelujoče države članice odločijo, da se odgovornost za izvajanje nalog, povezanih s subjekti in skupinami s sedežem na njihovem ozemlju, razen nalog iz odstavka 2, vrne nacionalnim organom za reševanje, pri čemer se prvi pododstavek v tem primeru ne uporablja več. Države članice, ki nameravajo uporabiti to možnost, o tem uradno obvestijo odbor in Komisijo. To uradno obvestilo začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.“;

„Odbor lahko nacionalnim organom za reševanje da navodilo, naj izvajajo pooblastila iz člena 10(8) Direktive 2014/59/EU. Nacionalni organi za reševanje izvaja navodilo odbora v skladu s členom 29 te uredbe.“;

„(aa) kadar je ustrezno, podroben opis razlogov za ugotovitev, da je treba institucijo opredeliti kot subjekt za likvidacijo, vključno s pojasnilom, kako je organ za reševanje ugotovil, da institucija nima kritičnih funkcij;“;

„(ja) opis, kako bi se z različnimi strategijami reševanja najbolje dosegli cilji reševanja iz člena 14;“;

„(pa) podroben in količinsko opredeljen seznam kritih vlog in upravičenih vlog fizičnih oseb ter mikro, malih in srednjih podjetij.“;

„Odbor lahko pri opredelitvi ukrepov, ki jih je treba sprejeti v zvezi s podrejenimi družbami iz prvega pododstavka, točka (b), ki niso subjekti v postopku reševanja, po posvetovanju z zadevnim nacionalnim organom za reševanje uporabi poenostavljen pristop, če tak pristop ne bi negativno vplival na rešljivost skupine, ob upoštevanju velikosti podrejene družbe, njenega profila tveganja, odsotnosti kritičnih funkcij in strategije reševanja skupine.

V načrtu reševanja skupine se določi, ali se subjekti v skupini v postopku reševanja, ki niso subjekt v postopku reševanja, štejejo za subjekte za likvidacijo. Brez poseganja v druge dejavnike, ki jih lahko odbor šteje za pomembne, se subjekti, ki opravljajo kritične funkcije, ne štejejo za subjekte za likvidacijo.“;

„(-aa) je podroben opis razlogov za ugotovitev, da je treba subjekt v skupini šteti za subjekt za likvidacijo, vključno z obrazložitvijo, kako je organ za reševanje ugotovil, da institucija nima kritičnih funkcij, ter kako je bilo upoštevano razmerje med njenim zneskom skupne izpostavljenosti tveganju in poslovnimi prihodki v znesku skupne izpostavljenosti tveganju in poslovnimi prihodki skupine ter količnikom finančnega vzvoda subjekta v skupini v okviru skupine;“;

„14. Odbor ne sprejme načrtov reševanja za subjekte in skupine iz odstavka 1, kadar se uporablja člen 22(5) ali kadar je bil v zvezi s subjektom ali skupino začet postopek zaradi insolventnosti v skladu z veljavnim nacionalnim pravom v skladu s členom 32b Direktive 2014/59/EU.“;

„Če ukrepi, ki jih predlaga zadevni subjekt, učinkovito zmanjšujejo ali odpravljajo ovire za rešljivost, odbor sprejme odločitev po posvetovanju z ECB ali zadevnim pristojnim nacionalnim organom in po potrebi z imenovanim makrobonitetnim organom. V tej odločitvi je navedeno, da predlagani ukrepi učinkovito zmanjšujejo ali odpravljajo ovire za rešljivost, nacionalnim organom za reševanje pa je naročeno, naj od institucije, nadrejene družbe ali katere koli podrejene družbe zadevne skupine zahtevajo, da izvede predlagane ukrepe.“;

„13a. Organ za reševanje ob koncu vsakega cikla načrtovanja reševanja objavi anonimiziran seznam, v katerem so v zbirni obliki predstavljene vse ugotovljene znatne ovire za rešljivost in ustrezni ukrepi za njihovo odpravo. Uporabljajo se določbe o poslovni skrivnosti iz člena 88. “;

„1. Kadar je subjekt v položaju, da zahtevo po skupnem blažilniku izpolnjuje, ko se ta upošteva poleg posameznih zahtev iz člena 141a(1), točke (a), (b) in (c), Direktive 2013/36/EU, vendar je ne izpolnjuje, ko se ta upošteva poleg zahtev iz členov 12d in 12e te uredbe, kadar je izračunana v skladu s členom 12a(2), točka (a), te uredbe, ima odbor pooblastilo v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena, da nacionalnemu organu za reševanje naroči, naj subjektu prepove razdelitev zneska, večjega od maksimalnega zneska za razdelitev v zvezi z minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (M-MDA), izračunanega v skladu z odstavkom 4 tega člena, in sicer tako, da:“;

„7. Kadar za subjekt ne velja zahteva po skupnem blažilniku na isti podlagi kot je tista, na kateri mora subjekt izpolnjevati zahteve iz členov 12d in 12e, odbor uporabi odstavke 1 do 6 tega člena na podlagi ocene zahteve po skupnem blažilniku v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/1118*. Uporablja se člen 128, četrti odstavek, Direktive 2013/36/EU.

Odbor v odločitev o določitvi zahtev iz členov 12d in 12e te uredbe vključi ocenjeno zahtevo po skupnem blažilniku iz prvega pododstavka. Subjekt javno objavi ocenjeno zahtevo po skupnem blažilniku skupaj z informacijami iz člena 45i(3) Direktive 2014/59/EU.

______________________________

* Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/1118 z dne 26. marca 2021 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo metodologijo, ki jo morajo organi za reševanje uporabiti pri oceni zahteve iz člena 104a Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta in zahteve po skupnem blažilniku za subjekte v postopku reševanja na konsolidirani ravni skupine v postopku reševanja, kadar za skupino v postopku reševanja ne veljajo navedene zahteve iz navedene direktive (UL L 241, 8.7.2021, str. 1).“;

„8. Odbor je odgovoren za izdajo dovoljenj iz členov 77(2) in 78a Uredbe (EU) št. 575/2013 subjektom iz odstavka 1 tega člena. Odbor naslovi svojo odločitev na zadevni subjekt.“;

„1. Odbor in nacionalni organi za reševanje zagotovijo, da subjekti iz člena 12(1) in (3) vedno izpolnjujejo zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kadar to zahteva in kot jih določi odbor v skladu s tem členom in členi 12b do 12i.“;

„10. Odbor lahko subjektom v postopku reševanja dovoli, da izpolnijo zahteve iz odstavkov 4, 5 in 7 z uporabo kapitala ali obveznosti iz odstavkov 1 in 3, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:(a)za subjekte, ki so GSPI, ali subjekte v postopku reševanja, za katere velja člen 12d(4) ali (5), odbor ni zmanjšal zahteve iz odstavka 4 tega člena v skladu s prvim pododstavkom navedenega odstavka;(b)obveznosti iz odstavka 1 tega člena, ki ne izpolnjujejo pogoja iz člena 72b(2), točka (d), Uredbe (EU) št. 575/2013, izpolnjujejo pogoje iz člena 72b(4), točke (b) do (e), navedene uredbe.“;

„Člen 12da

Določitev minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za strategije s prenosom ▌

1.Odbor pri uporabi člena 12d za subjekt v postopku reševanja, katerega prednostna strategija reševanja predvideva ▌uporabo instrumenta prodaje poslovanja ali instrumenta premostitvene institucije neodvisno ali v kombinaciji z drugimi instrumenti za reševanje, znesek za dokapitalizacijo iz člena 12d(3) določi sorazmerno na podlagi naslednjih meril, kot je ustrezno:(a)velikost, poslovni model, model financiranja in profil tveganja subjekta v postopku reševanja ali, če je ustrezno, velikost dela subjekta v postopku reševanja, v zvezi s katerim se uporablja instrument prodaje poslovanja ali instrument premostitvene institucije;(b)delnice, drugi lastniški instrumenti, sredstva, pravice ali obveznosti, ki se prenesejo na prejemnika, kot so opredeljeni v načrtu reševanja, ob upoštevanju:(i)glavnih poslovnih področij in kritičnih funkcij subjekta v postopku reševanja;(ii)obveznosti, izključenih iz reševanja s sredstvi upnikov v skladu s členom 27(3);(iii)zaščitnih ukrepov iz členov 73 do 80 Direktive 2014/59/EU:(iiia)pričakovanih kapitalskih zahtev za katero koli premostitveno institucijo, ki bi lahko bila potrebna za izvedbo izstopa subjekta v postopku reševanja s trga, da se zagotovi skladnost premostitvene institucije z Uredbo (EU) št. 575/2013, Direktivo 2013/36/EU in Direktivo 2014/65/EU, kot je ustrezno; (iiib)pričakovane zahteve prejemnika, da mora biti transakcija kapitalsko nevtralna glede na zahteve, ki veljajo za prevzemni subjekt; (c)pričakovana vrednost in tržljivost delnic, drugih lastniških instrumentov, sredstev, pravic ali obveznosti subjekta v postopku reševanja iz točke (b), ob upoštevanju:(i)vseh bistvenih ovir za rešljivost, ki jih je ugotovil organ za reševanje in so ▌povezane z uporabo instrumenta prodaje poslovanja ali instrumenta premostitvene institucije;(ii)izgub, ki izhajajo iz sredstev, pravic ali obveznosti, ki ostanejo v preostalem delu institucije;(iia)potencialno neugodnega tržnega okolja v času reševanja;(d)ali prednostna strategija reševanja predvideva prenos delnic ali drugih lastniških instrumentov, ki jih je izdal subjekt v postopku reševanja, ali vseh ali dela sredstev, pravic in obveznosti subjekta v postopku reševanja;(e)ali prednostna strategija reševanja predvideva uporabo instrumenta izločitve sredstev.

▌

3.Zaradi uporabe odstavka 1 znesek ne sme biti višji od zneska, ki izhaja iz uporabe člena 12d(3), ali nižji od 13,5 % zneska skupne izpostavljenosti tveganju, ki se izračuna v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, ter nižji od 5 % mere skupne izpostavljenosti zadevnega subjekta iz odstavka 1 tega člena, ki se izračuna v skladu s členoma 429 in 429a Uredbe (EU) št. 575/2013.“;

„Odbor lahko po posvetovanju s pristojnimi organi, vključno z ECB, odloči, da bo zahtevo iz tega člena uporabil za subjekt iz člena 2, točka (b), in za finančno institucijo iz člena 2, točka (c), ki je podrejena družba subjekta v postopku reševanja, vendar sama ni subjekt v postopku reševanja.“;

„4. Kadar podrejene družbe s sedežem v Uniji ali nadrejena družba v Uniji in njene podrejene institucije v skladu z globalno strategijo reševanja niso subjekti v postopku reševanja in se člani evropskega kolegija za reševanje, kadar je ustanovljen v skladu s členom 89 Direktive 2014/59/EU, strinjajo s to strategijo, podrejene družbe s sedežem v Uniji ali, na konsolidirani podlagi, nadrejena družba v Uniji izpolnijo zahtevo iz člena 12a(1) tako, da izdajo instrumente iz odstavka 2, točki (a) in (b), tega člena, komur koli od naslednjih:(a)njihovi končni nadrejeni družbi s sedežem v tretji državi;(b)podrejenim družbam te končne nadrejene družbe, ki imajo sedež v isti tretji državi;(c)drugim subjektom pod pogojem iz odstavka 2, točki (a)(i) in (b)(ii), tega člena.“;

„1a. Z odstopanjem od člena 12a(1) odbor določi ustrezna prehodna obdobja, v katerih subjekti izpolnijo zahteve iz člena 12f ali člena 12g ali zahteve, ki so posledica uporabe člena 12c(4), (5) ali (7), kot je ustrezno, če za institucije ali subjekte veljajo navedene zahteve po začetku veljavnosti [te uredbe o spremembi]. Subjekti zahteve iz člena 12f ali 12g ali zahteve, ki so posledica uporabe člena 12c(4), (5) ali (7), izpolnjujejo od ... [štiri leta od datuma začetka uporabe te uredbe o spremembi].

Odbor določi vmesne ciljne ravni za zahteve iz člena 12f ali 12g ali za zahteve, ki so posledica uporabe člena 12c(4), (5) ali (7), kot je ustrezno, ki jih morajo subjekti iz prvega pododstavka tega odstavka izpolnjevati do ... [dve leti od datuma začetka uporabe te uredbe o spremembi]. Vmesne ciljne ravni praviloma zagotavljajo linearno povečevanje kapitala in kvalificiranih obveznosti zaradi približevanja zahtevi.

Odbor lahko določi prehodno obdobje, ki se konča po ... [štiri leta od datuma začetka uporabe te uredbe o spremembi], kadar je to ustrezno utemeljeno in primerno glede na merila iz odstavka 7 ter ob upoštevanju:(a)razvoja finančnega položaja subjekta; (b)možnosti, da bo subjekt v razumnem roku zmožen zagotoviti skladnost z zahtevami iz člena 12f ali člena 12g ali z zahtevo, ki je posledica uporabe člena 12c(4), (5) ali (7), ter (c)dejstva, ali je subjekt zmožen nadomestiti obveznosti, ki ne izpolnjujejo več meril primernosti ali zapadlosti, in če ni, ali je ta nezmožnost omejena na posamezni primer ali je posledica motenj na trgu.“;

„Člen 13

Ukrepi za zgodnje posredovanje

1.ECB brez nepotrebnega odlašanja preuči in po potrebi uporabi ukrepe za zgodnje posredovanje, če subjekt iz člena 7(2)(a) izpolnjuje katerega koli od naslednjih pogojev:(a)subjekt izpolnjuje pogoje iz člena 102 Direktive 2013/36/EU ali člena 16(1) Uredbe (EU) št. 1024/2013 in velja eno od naslednjega:(i)subjekt ni sprejel popravnih ukrepov, ki jih zahteva ECB, vključno z ukrepi iz člena 104 Direktive 2013/36/EU, člena 16(2) Uredbe (EU) št. 1024/2013 ali člena 49 Direktive (EU) 2019/2034;(ii)ECB meni, da popravni ukrepi, razen ukrepov za zgodnje posredovanje, ne zadostujejo za odpravo težav ▌;(b)subjekt v 12 mesecih po oceni ECB krši ali bo verjetno kršil zahteve iz naslova II Direktive 2014/65/EU, iz členov 3 do 7, 14 do 17 ali 24, 25 in 26 Uredbe (EU) št. 600/2014 ali iz člena 12f ali 12g te uredbe.

Kadar se pogoji znatno poslabšajo ali nastopijo neugodne okoliščine ali se pridobijo nove informacije o subjektu, lahko ECB ▌določi, da je pogoj iz prvega pododstavka, točka (a)(ii), izpolnjen, ne da bi predhodno sprejela druge popravne ukrepe, vključno z izvajanjem pooblastil iz člena 104 Direktive 2013/36/EU ali člena 16(2) Uredbe (EU) št. 1024/2013.

Za namene prvega pododstavka, točka (b), ECB ali po potrebi pristojni organ po Direktivi 2014/65/EU ali odbor o kršitvi ali verjetni kršitvi nemudoma obvesti pristojni nacionalni organ.

2.Za namene odstavka 1 ukrepi za zgodnje posredovanje vključujejo naslednje:(a)zahtevo, da upravljalni organ subjekta stori eno od naslednjega:(i)izvede eno ali več ureditev ali ukrepov iz načrta sanacije;(ii)posodobi načrt sanacije v skladu s členom 5(2) Direktive 2014/59/EU, kadar se okoliščine, ki so privedle do zgodnjega posredovanja, razlikujejo od predpostavk iz prvotnega načrta sanacije, in v določenem časovnem okviru izvede eno ali več ureditev ali ukrepov iz posodobljenega načrta sanacije;(b)zahtevo, da upravljalni organ subjekta skliče skupščino delničarjev subjekta ali da delničarji to storijo sami, če upravljalni organ te zahteve ne izpolni, v obeh primerih pa, da se določi dnevni red in zahteva, da delničarji preučijo sprejetje nekaterih odločitev;(c)zahtevo, da upravljalni organ subjekta pripravi akcijski načrt, po potrebi v skladu z načrtom sanacije, za pogajanja o prestrukturiranju dolga z nekaterimi ali vsemi njegovimi upniki;(d)zahtevo po spremembi pravne strukture institucije;(e)zahtevo po odstranitvi ali zamenjavi celotnega višjega vodstva ali upravljalnega organa subjekta ali njegovih posameznih članov v skladu s členom 13a;(f)imenovanje enega ali več začasnih upraviteljev subjekta v skladu s členom 13b;(fa)zahtevo, da upravljalni organ subjekta pripravi načrt, ki ga subjekt lahko izvaja, kadar se zadevna pravna oseba odloči, da bo začela prostovoljno prenehanje podjetja.

3.ECB izbere ustrezne in pravočasne ukrepe za zgodnje posredovanje na podlagi tega, kar je sorazmerno z zastavljenimi cilji, pri čemer med drugim upošteva resnost kršitve ali verjetne kršitve in hitrost poslabšanja finančnega položaja subjekta.

4.ECB za vsak ukrep iz odstavka 2 določi rok, ki je primeren za izvedbo tega ukrepa in ki ECB omogoča, da oceni njegovo učinkovitost.

Ocena ukrepa se izvede takoj po izteku roka ter se posreduje odboru in ustreznim nacionalnim organom za reševanje. Kadar se v oceni ugotovi, da ukrepi niso bili v celoti izvedeni ali da niso učinkoviti, ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ po posvetovanju z odborom in zadevnim nacionalnim organom za reševanje oceni pogoj iz člena 18(1), točka (a).

5.Kadar skupina vključuje subjekte s sedežem v sodelujočih državah članicah in v nesodelujočih državah članicah, ECB zastopa pristojne nacionalne organe iz sodelujočih držav članic pri posvetovanju in sodelovanju z nesodelujočimi državami članicami v skladu s členom 30 Direktive 2014/59/EU.

Kadar skupina zajema subjekte s sedežem v sodelujočih državah članicah ter podrejene družbe s sedežem v nesodelujočih državah članicah ali pomembne podružnice, ki se nahajajo v nesodelujočih državah članicah, ECB pristojnim organom ali organom za reševanje v nesodelujočih državah članicah pravočasno sporoči vse odločitve ali ukrepe iz členov 13 do 13c, ki zadevajo skupino, kot je ustrezno.“;

„Člen 13a

Zamenjava višjega vodstva ali upravljalnega organa

Za namene člena 13(2), točka (e), se novo višje vodstvo ali upravljalni organ ali posamezni člani teh organov imenujejo v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, odobri pa jih ECB.

Člen 13b

Začasni upravitelj

1.Za namene člena 13(2), točka (f), lahko ECB na podlagi tega, kar je sorazmerno glede na okoliščine, imenuje katerega koli začasnega upravitelja, da stori eno od naslednjega:(a)začasno nadomesti upravljalni organ subjekta;(b)začasno sodeluje z upravljalnim organom subjekta.

ECB svojo izbiro v skladu s točko (a) ali (b) navede ob imenovanju začasnega upravitelja.

Za namene prvega pododstavka, točka (b), ECB ob imenovanju začasnega upravitelja poleg tega določi vlogo, pristojnosti in pooblastila tega začasnega upravitelja ter zahteve za upravljalni organ subjekta o posvetovanju z začasnim upraviteljem ali pridobitvi njegove privolitve pred sprejetjem posameznih odločitev ali ukrepov.

ECB javno objavi imenovanje vsakega začasnega upravitelja, razen če ta ni pooblaščen za zastopanje subjekta ali sprejemanje odločitev v njegovem imenu.

Začasni upravitelj izpolnjuje zahteve iz člena 91(1), (2) in (8) Direktive 2013/36/EU. Ocena ECB o tem, ali začasni upravitelj izpolnjuje navedene zahteve, je sestavni del odločitve o imenovanju tega začasnega upravitelja.

2.ECB ob imenovanju začasnega upravitelja določi njegova pooblastila, ki so sorazmerna glede na okoliščine. Ta pooblastila lahko vključujejo nekatera ali vsa pooblastila upravljalnega organa subjekta v skladu s statutom subjekta in nacionalnim pravom, vključno s pooblastilom za izvajanje nekaterih ali vseh upravnih nalog upravljalnega organa subjekta. Pooblastila začasnega upravitelja v zvezi s subjektom so skladna z veljavnim pravom gospodarskih družb. ECB lahko v primeru spremembe okoliščin ta pooblastila prilagodi.

3.ECB ob imenovanju začasnega upravitelja opredeli njegovo vlogo in naloge. Taka vloga in naloge lahko vključujejo vse naslednje:(a)ugotavljanje finančnega položaja subjekta;(b)upravljanje poslovanja ali dela poslovanja subjekta z namenom ohranjanja ali obnovitve njegovega finančnega položaja;(c)sprejetje ukrepov za ponovno vzpostavitev zanesljivega in skrbnega upravljanja poslov subjekta.

ECB ob imenovanju začasnega upravitelja opredeli morebitne omejitve njegove vloge in nalog.

4.ECB ima izključno pristojnost za imenovanje in odpoklic katerega koli začasnega upravitelja. ECB lahko začasnega upravitelja odpokliče kadar koli in iz katerega koli razloga. ECB lahko ob upoštevanju tega člena kadar koli spremeni pogoje imenovanja začasnega upravitelja.

5.ECB lahko zahteva, da je treba za nekatera dejanja začasnega upravitelja pridobiti predhodno privolitev ECB. ECB te zahteve opredeli ob imenovanju začasnega upravitelja ali ob vsakršni spremembi pogojev njegovega imenovanja.

V vsakem primeru lahko začasni upravitelj pooblastilo za sklic generalne skupščine delničarjev subjekta in določitev njenega dnevnega reda uporabi le ob predhodni privolitvi ECB.

6.Začasni upravitelj na zahtevo ECB v časovnih presledkih, ki jih določi ECB, in sicer vsaj enkrat po preteku prvih šestih mesecev, v vsakem primeru pa na koncu svojega mandata pripravi poročila o finančnem položaju subjekta ter ukrepih, ki jih je izvedel v okviru izpolnjevanja svojih nalog.

7.Začasni upravitelj je imenovan za največ eno leto. To obdobje se lahko izjemoma enkrat podaljša, če so pogoji za imenovanje začasnega upravitelja še naprej izpolnjeni. ECB določi te pogoje in delničarjem utemelji vsako podaljšanje imenovanja začasnega upravitelja.

8.Ob upoštevanju tega člena imenovanje začasnega upravitelja ne posega v pravice delničarjev, določene v pravu gospodarskih družb na ravni Unije ali na nacionalni ravni.

9.Začasni upravitelj, imenovan v skladu z odstavki 1 do 8 tega člena, ne velja za direktorja v senci ali dejanskega direktorja na podlagi nacionalnega prava.

Člen 13c

Priprave na reševanje

1.Za subjekte in skupine iz člena 7(2) ter subjekte in skupine iz člena 7(4), točka (b), in člena 7(5), če so izpolnjeni pogoji za uporabo navedenih določb, ECB ali pristojni nacionalni organi odbor brez odlašanja uradno obvestijo o vsem naslednjem:(a)katerem koli ukrepu iz člena 16(2) Uredbe (EU) št. 1024/2013 ali člena 104(1) Direktive 2013/36/EU, ki ga zahtevajo od subjekta ali skupine in katerega cilj je obravnavati poslabšanje položaja tega subjekta ali skupine;(b)kadar nadzorna dejavnost pokaže, da so v zvezi s subjektom ali skupino izpolnjeni pogoji iz člena 13(1) te uredbe ali člena 27(1) Direktive 2014/59/EU, oceni, da so ti pogoji izpolnjeni, ne glede na kakršen koli ukrep za zgodnje posredovanje;(c)uporabi katerega koli od ukrepov za zgodnje posredovanje iz člena 13 te uredbe ali člena 27 Direktive 2014/59/EU.

Odbor Komisijo uradno obvesti o uradnem obvestilu, ki ga je prejel v skladu s prvim pododstavkom.

ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ v tesnem sodelovanju z odborom pozorno spremlja položaj subjektov in skupin iz prvega pododstavka in njihovo spoštovanje ukrepov iz prvega pododstavka, točka (a), katerih namen je obravnavati poslabšanje položaja teh subjektov in skupin, ter ukrepov za zgodnje posredovanje iz prvega pododstavka, točka (c).

2.ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ čim prej uradno obvesti odbor, če meni, da obstaja pomembno tveganje, da bo v zvezi s subjektom iz člena 7(2) ali subjektom iz člena 7(4), točka (b), in člena 7(5) veljala ena ali več okoliščin iz člena 18(4), če so izpolnjeni pogoji za uporabo teh določb. Uradno obvestilo vsebuje:(a)razloge za uradno obvestilo;(b)pregled ukrepov, ki bi preprečili propad subjekta v razumnem roku, njihov pričakovani učinek na subjekt, kar zadeva okoliščine iz člena 18(4), in pričakovani časovni okvir za izvajanje teh ukrepov.

Odbor po prejemu uradnega obvestila iz prvega pododstavka v tesnem sodelovanju z ECB ali zadevnim pristojnim nacionalnim organom oceni, kaj je razumen časovni okvir za namene ocene pogoja iz člena 18(1), točka (b), ob upoštevanju hitrosti poslabšanja razmer v subjektu, morebitnega vpliva na finančni sistem, zaščito vlagateljev in ohranitev sredstev strank, tveganja, da se bodo zaradi podaljšanja postopka povečali skupni stroški za stranke in gospodarstvo, potrebe po učinkovitem izvajanju strategije reševanja in vseh drugih ustreznih dejavnikov. Odbor to oceno čim prej sporoči ECB ali zadevnemu pristojnemu nacionalnemu organu.

Po uradnem obvestilu iz prvega pododstavka ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ ▌v tesnem sodelovanju z odborom spremlja položaj subjekta, izvajanje vseh zadevnih ukrepov v pričakovanem časovnem okviru in vse druge pomembne dogodke. V ta namen se odbor in ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ redno srečujeta, pri čemer pogostost srečanj določi odbor glede na okoliščine primera. ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ in odbor drug drugemu brez odlašanja zagotovita vse ustrezne informacije.

Odbor Komisijo uradno obvesti o vseh informacijah, ki jih je prejel v skladu s prvim pododstavkom.

3.ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ odboru predloži vse informacije, ki jih zahteva odbor in so potrebne za vse naslednje:(a)posodabljanje načrta reševanja in pripravo na morebitno reševanje subjekta iz člena 7(2) ali subjekta iz člena 7(4), točka (b), in člena 7(5), kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo navedenih določb;(b)izvedbo vrednotenja iz člena 20(1) do (15).

Kadar take informacije ECB ali pristojnim nacionalnim organom še niso na voljo, odbor in ECB ter taki pristojni nacionalni organi sodelujejo in se usklajujejo, da bi pridobili te informacije. V ta namen so ECB in pristojni nacionalni organi pooblaščeni, da od subjekta zahtevajo, da zagotovi take informacije, tudi z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, in da te informacije predložijo odboru.

4.Odbor je pooblaščen, da subjekt iz člena 7(2) ali subjekt iz člena 7(4), točka (b), in člena 7(5) trži potencialnim kupcem ali sklene dogovore za tako trženje, kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo navedenih določb, ali od subjekta zahteva, da to stori, za naslednje namene:(a)priprava na reševanje navedenega subjekta pod pogoji iz člena 39(2) Direktive 2014/59/EU in v skladu z zahtevami glede varovanja poslovne skrivnosti iz člena 88 te uredbe;(b)prispevanje k oceni odbora o pogoju iz člena 18(1), točka (b), te uredbe.

4a.Kadar se odbor pri izvajanju pooblastila iz odstavka 4 odloči, da bo zadevni subjekt tržil neposredno potencialnim kupcem, ustrezno upošteva okoliščine primera in morebiten vpliv, ki bi ga lahko imelo izvajanje tega pooblastila na splošni položaj subjekta.

5.Za namene iz odstavka 4 je odbor pooblaščen, da:(a)od zadevnega subjekta zahteva, naj vzpostavi digitalno platformo za izmenjavo informacij, potrebnih za trženje tega subjekta, s potencialnimi kupci ali svetovalci in cenilci, ki jih zaposli odbor;(b)od zadevnega nacionalnega organa za reševanje zahteva, da pripravi osnutek predhodne sheme za reševanje za zadevni subjekt.

Kadar odbor izvaja pooblastilo iz prvega pododstavka, točka (b), tega odstavka, se uporablja člen 88.

6.Ugotovitev, da so pogoji iz člena 13(1) te uredbe ali člena 27(1) Direktive 2014/59/EU izpolnjeni, in predhodno sprejetje ukrepov za zgodnje posredovanje nista nujna pogoja, da se odbor lahko priprav na reševanje subjekta ali izvaja pooblastila iz odstavkov 4 in 5 tega člena.

7.Odbor brez odlašanja obvesti Komisijo, ECB, zadevne pristojne nacionalne organe in zadevne nacionalne organe za reševanje o vsakem ukrepu, sprejetem na podlagi odstavkov 4 in 5.

8.ECB, pristojni nacionalni organi, odbor in zadevni nacionalni organi za reševanje tesno sodelujejo:(a)pri odločanju o sprejetju ukrepov iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (a), katerih namen je obravnavanje poslabšanja položaja subjekta in skupine, ter ukrepov iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (c);(b)pri odločanju o sprejetju katerega koli ukrepa iz odstavkov 4 in 5;(c)med izvajanjem ukrepov iz točk (a) in (b) tega pododstavka.

ECB, pristojni nacionalni organi, odbor in zadevni organi za reševanje zagotovijo, da so ti ukrepi dosledni, usklajeni in učinkoviti.“;

„(c) zaščititi javna sredstva s čim večjim zmanjšanjem odvisnosti od izredne javnofinančne pomoči, zlasti kadar se zagotavlja iz proračuna države članice;(d)zaščititi krite vloge in, kolikor je mogoče, tudi nekriti del upravičenih vlog fizičnih oseb ter mikro, malih in srednjih podjetij ter zaščititi investitorje, ki jih zajema Direktiva 97/9/ES;“;

„2. Odbor sprejme ukrep za reševanje v zvezi z nadrejeno družbo iz člena 2, točka (b), kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 18(1).

Za te namene se šteje, da nadrejena družba iz člena 2, točka (b), propada ali bo verjetno propadla, v naslednjih okoliščinah:(a)nadrejena družba izpolnjuje enega ali več pogojev iz člena 18(4), točka (b), (c) ali (d);(b)nadrejena družba pomembno krši ali obstajajo objektivni elementi, ki kažejo, da bo nadrejena družba v bližnji prihodnosti pomembno kršila veljavne zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013 ali iz nacionalnih določb za prenos Direktive 2013/36/EU.“;

„1. Odbor sprejme shemo za reševanje v skladu z odstavkom 6 v zvezi s subjekti iz člena 7(2) ter subjekti iz člena 7(4), točka (b), in člena 7(5), kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo teh določb, samo kadar na izvršni seji po prejemu sporočila v skladu z drugim pododstavkom ali na lastno pobudo ugotovi, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:(a)subjekt propada ali bo verjetno propadel;(b)▌ni upravičeno pričakovati, da bi kakršen koli alternativni ukrep zasebnega sektorja, vključno z ukrepi v okviru institucionalne sheme za zaščito vlog, nadzorni ukrep, ukrepi za zgodnje posredovanje oziroma odpis ali konverzija ustreznih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti iz člena 21(1), izvedeni v zvezi s subjektom, preprečili propad ali verjeten propad subjekta v razumnem obdobju;(c)ukrep za reševanje je potreben zaradi javnega interesa v skladu z odstavkom 5.

Oceno pogoja iz prvega pododstavka, točka (a), opravi ECB za subjekte iz člena 7(2), točka (a), ali zadevni pristojni nacionalni organ za subjekte iz člena 7(2), točka (b), člena 7(3), drugi pododstavek, člena 7(4), točka (b), in člena 7(5) po posvetovanju z odborom. Odbor lahko na izvršni seji to oceno opravi šele po tem, ko je obvestil ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ o svoji nameri opraviti tako oceno, in samo, če ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ v treh dneh po prejemu te informacije ne opravi sam take ocene. ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ odboru brez odlašanja predloži vse relevantne informacije, ki jih odbor zahteva za utemeljitev svoje ocene, preden ali potem, ko ga odbor obvesti o svoji nameri, da bo opravil oceno pogoja iz prvega pododstavka, točka (a).

Kadar ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ oceni, da je v zvezi s subjektom ali skupino iz prvega pododstavka izpolnjen pogoj iz prvega pododstavka, točka (a), to oceno brez odlašanja sporoči Komisiji in odboru.

Odbor na izvršni seji in v tesnem sodelovanju z ECB ali zadevnim pristojnim nacionalnim organom opravi oceno pogoja iz prvega pododstavka, točka (b), potem ko se brez odlašanja posvetuje z imenovanim organom sistema jamstva za vloge in po potrebi institucionalne sheme za zaščito vlog, katere članica je institucija. Posvetovanje z institucionalno shemo za zaščito vlog vključuje preučitev razpoložljivosti ukrepov v okviru te sheme, ki bi lahko preprečili propad institucije v razumnem obdobju. ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ brez odlašanja odboru predloži vse relevantne informacije, ki jih odbor zahteva za utemeljitev svoje ocene. ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ lahko odbor tudi obvesti, da meni, da je pogoj iz prvega pododstavka, točka (b), izpolnjen.

1a.Odbor ▌sprejme shemo za reševanje v skladu z odstavkom 1 zvezi s centralnim organom in vsemi kreditnimi institucijami, ki so stalno povezane z njim in so del iste skupine v postopku reševanja, samo kadar centralni organ in vse kreditne institucije, ki so stalno povezane z njim, ali skupina v postopku reševanja, ki ji pripadajo, kot celota izpolnjuje pogoje iz odstavka 1, prvi pododstavek.

2.Brez poseganja v primere, ko se je ECB odločila za neposredno izvajanje nadzorniških nalog v zvezi s kreditnimi institucijami v skladu s členom 6(5), točka (b), Uredbe (EU) št. 1024/2013, odbor v primeru prejema sporočila v skladu z odstavkom 1 v zvezi s subjektom ali skupino iz člena 7(3) svojo oceno iz odstavka 1, četrti pododstavek, brez odlašanja sporoči ECB ali zadevnemu pristojnemu nacionalnemu organu.

3.Predhodno sprejetje ukrepa v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1024/2013, členom 27 Direktive 2014/59/EU, členom 13 te uredbe ali členom 104 Direktive 2013/36/EU ni predpogoj za sprejetje ukrepa za reševanje.“;

„(d) potrebna je izredna javnofinančna pomoč, razen kadar se taka pomoč odobri v eni od oblik iz člena 18a(1).“;

„5. Za namene odstavka 1, točka (c), tega člena se šteje, da je ukrep za reševanje v javnem interesu, če je potreben za uresničitev enega ali več ciljev reševanja iz člena 14 in je sorazmeren z njimi ter če s prenehanjem institucije v skladu z običajnimi insolvenčnimi postopki teh ciljev reševanja ne bi bilo mogoče učinkoviteje doseči.

Šteje se, da ukrep za reševanje ni v javnem interesu za namene odstavka 1, točka (c), tega člena, če se organ za reševanje odloči, da bo v skladu s členom 4 za institucijo uporabil poenostavljene obveznosti. Domneva je izpodbojna in se ne uporablja, kadar organ za reševanje oceni, da bi bil ogrožen eden ali več ciljev reševanja, če bi institucija prenehala po običajnih insolvenčnih postopkih.

Odbor pri izvajanju ocene iz prvega pododstavka na podlagi informacij, ki so mu na voljo v času te ocene, oceni in primerja vso izredno javnofinančno pomoč, ki bo odobrena subjektu tako v primeru reševanja kot v primeru prenehanja v skladu z veljavnim nacionalnim pravom.

Za namene drugega pododstavka tega odstavka sodelujoče države članice, sistemi jamstva za vloge in po potrebi imenovani organ, kot je opredeljen v členu 2(1), točka 18, Direktive 2014/49/EU, obveščajo odbor o vseh pripravljalnih ukrepih za odobritev ukrepov iz člena 18a(1), točki (c) in (d), te uredbe, vključno s stiki s Komisijo pred priglasitvijo.“;

„Komisija v 24 urah po tem, ko ji odbor pošlje shemo za reševanje, to shemo podpre ali ji nasprotuje glede diskrecijskih vidikov sheme za reševanje v primerih, ki niso zajeti v tretjem pododstavku tega odstavka, ali glede predlagane uporabe državne pomoči ali pomoči iz sklada, ki se ne šteje za združljivo z notranjim trgom.“;

„11. Kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1, točki (a) in (b), lahko odbor nacionalnim organom za reševanje da navodilo, naj izvajajo pooblastila v skladu z nacionalnim pravom, s katerim se prenaša člen 33a Direktive 2014/59/EU, v skladu s pogoji, določenimi v nacionalnem pravu. Nacionalni organi za reševanje izvajajo navodila odbora v skladu s členom 29.

11a. Da bi odbor zagotovil učinkovito in dosledno uporabo tega člena, nacionalnim organom za reševanje daje smernice in navodila za uporabo regulativnih tehničnih standardov iz člena 32(5a) Direktive 2014/59/EU.“

„Člen 18a

Izredna javnofinančna pomoč

1.Subjektu iz člena 2 se lahko izjemoma odobri izredna javnofinančna pomoč zunaj ukrepa za reševanje le v enem od naslednjih primerov in pod pogojem, da je izredna javnofinančna pomoč skladna s pogoji in zahtevami iz okvira Unije za državne pomoči:(a)kadar se za odpravo resne motnje v gospodarstvu države članice izjemne ali sistemske narave in ohranitev finančne stabilnosti izredna javnofinančna pomoč zagotovi kot:(i)državno jamstvo za kritje likvidnostnih posojil, ki so jih zagotovile centralne banke v skladu s svojimi pogoji;(ii)državno jamstvo za na novo izdane obveznosti;(iii)pridobitev kapitalskih instrumentov, ki niso instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ali drugih kapitalskih instrumentov ali uporaba ukrepov za oslabljena sredstva po cenah, s trajanjem in pod pogoji, ki zadevni instituciji ali subjektu ne dajejo neupravičene prednosti, če ob odobritvi javne pomoči ne obstaja nobena okoliščina iz člena 18(4), točka (a), (b) ali (c), ali člena 21(1);(b)kadar se izredna javnofinančna pomoč izvaja v obliki stroškovno učinkovitega posredovanja sistema jamstva za vloge ▌v skladu s pogoji iz členov 11a in 11b Direktive 2014/49/EU, če ne obstaja nobena od okoliščin iz člena 18(4);(c)kadar je izredna javnofinančna pomoč v obliki stroškovno učinkovitega posredovanja sistema jamstva za vloge v okviru prenehanja kreditne institucije na podlagi člena 32b Direktive 2014/59/EU in v skladu s pogoji iz člena 11(5) Direktive 2014/49/EU;(d)kadar je izredna javnofinančna pomoč v obliki državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU, dodeljene v okviru prenehanja institucije ali subjekta v skladu s členom 32b Direktive 2014/59/EU, razen podpore, ki jo odobri sistem jamstva za vloge v skladu s členom 11(5) Direktive 2014/49/EU.

2.Podporni ukrepi iz odstavka 1, točka (a), izpolnjujejo vse naslednje pogoje:(a)ukrepi so omejeni na solventne subjekte, kar potrdi ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ;(b)ukrepi so previdnostne in začasne narave ter temeljijo na vnaprej določeni ▌strategiji za izstop iz podpornega ukrepa, ki jo odobri ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ, vključno z jasno določenim datumom prenehanja ukrepov, datumom prodaje ali načrtom odplačevanja za katerega koli od predvidenih ukrepov; te informacije se razkrijejo šele eno leto po zaključku strategije za izstop iz podpornega ukrepa ali izvajanja načrta popravnih ukrepov ali oceni v skladu s sedmim pododstavkom tega odstavka;(c)ukrepi so sorazmerni za odpravo posledic resne motnje ali ohranitev finančne stabilnosti;(d)ukrepi se ne uporabljajo za izravnavo izgub, ki jih je ustvaril ali jih bo v naslednjih 12 mesecih verjetno ustvaril subjekt.

Za namene prvega pododstavka, točka (a), se subjekt šteje za solventnega, če ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ ugotovi, da ni prišlo ali v naslednjih 12 mesecih na podlagi trenutnih pričakovanj verjetno ne bo prišlo do kršitve zahtev iz člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, člena 104a Direktive 2013/36/EU, člena 11(1) Uredbe (EU) 2019/2033, člena 40 Direktive (EU) 2019/2034 ali ustreznih veljavnih zahtev v skladu z nacionalnim pravom ali pravom Unije.

Za namene prvega pododstavka, točka (d), zadevni pristojni organ količinsko opredeli izgube, ki jih je subjekt ustvaril ali jih bo verjetno ustvaril. Ta količinska opredelitev temelji vsaj na pregledih kakovosti sredstev, ki jih opravijo ECB, EBA ali nacionalni organi, ali po potrebi na inšpekcijskih pregledih na kraju samem, ki jih izvede pristojni organ. Kadar takih pregledov ni mogoče izvesti pravočasno, lahko pristojni organ svojo oceno utemelji na bilanci stanja institucije, pod pogojem, da je bilanca stanja skladna z veljavnimi računovodskimi pravili in standardi, kot jih potrdi neodvisni zunanji revizor ▌. Pristojni organ si po svojih najboljših močeh prizadeva zagotoviti, da količinska opredelitev temelji na tržni vrednosti sredstev, obveznosti in zunajbilančnih postavk institucije ali subjekta.

Podporni ukrepi iz odstavka 1, točka (a)(iii), so omejeni na ukrepe, za katere je ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ ocenil, da so potrebni za zagotovitev solventnosti subjekta z odpravo njegovega kapitalskega primanjkljaja, ugotovljenega v neugodnem scenariju stresnih testov na nacionalni ravni, ravni Unije ali ravni enotnega mehanizma nadzora ali v enakovrednih postopkih, ki jih izvede ECB, EBA ali nacionalni organi, kadar je to ustrezno, kar potrdi ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ.

Z odstopanjem od odstavka 1, točka (a)(iii), se pridobitev instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala izjemoma dovoli, kadar je narava ugotovljenega primanjkljaja takšna, da pridobitev katerih koli drugih kapitalskih instrumentov zadevnemu subjektu ne bi omogočila, da bi odpravil svoj kapitalski primanjkljaj, ugotovljen v neugodnem scenariju v okviru zadevnega stresnega testa ali enakovrednega postopka. Znesek pridobljenih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala ne presega 2 % zneska skupne izpostavljenosti tveganju zadevne institucije ali subjekta, izračunanega v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Če se kateri koli od podpornih ukrepov iz odstavka 1, točka (a), ne odpokliče, odplača ali kako drugače preneha v skladu s pogoji ▌strategije za izstop iz podpornega ukrepa, določene v času odobritve takega ukrepa, ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ zahteva, da institucija ali subjekt predloži enkratni načrt popravnih ukrepov. V načrtu popravnih ukrepov so opisani ukrepi, ki jih je treba sprejeti za ohranitev ali ponovno vzpostavitev skladnosti z nadzorniškimi zahtevami, sposobnost dolgoročnega uspešnega poslovanja institucije ali subjekta in njegova zmožnost vračila zagotovljenega zneska ter z njimi povezan časovni okvir.

Če ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ enkratnega načrta popravnih ukrepov ne prizna kot kredibilnega ali izvedljivega ali če institucija ali subjekt ne ravna v skladu z načrtom popravnih ukrepov, se v skladu s členom 18 izvede ocena, ali institucija ali subjekt propada ali bo verjetno propadel.

2a.ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ odbor obvesti o tem, ali ocenjuje, da so pogoji iz odstavka 2, točke (a), (b) in (d) izpolnjeni, kar zadeva subjekte in skupine iz člena 7(2) ter subjekte in skupine iz člena 7(4), točka (b), in člena 7(5).“;

„1. Kadar ukrep za reševanje vključuje odobritev državne pomoči v skladu s členom 107(1) PDEU ali pomoči iz sklada v skladu z odstavkom 3 tega člena, shema za reševanje iz člena 18(6) te uredbe ne začne veljati, dokler Komisija ne sprejme pozitivnega ali pogojnega sklepa ali sklepa o nenasprotovanju glede združljivosti uporabe takšne pomoči z notranjim trgom. Komisija ob upoštevanju potrebe, da odbor pravočasno izvede shemo za reševanje, sprejme odločitev o združljivosti uporabe državne pomoči ali pomoči iz sklada z notranjim trgom najpozneje takrat, ko odobri shemo za reševanje ali ji nasprotuje v skladu s členom 18(7), drugi pododstavek, ali ko poteče obdobje 24 ur iz člena 18(7), peti pododstavek, odvisno od tega, kaj nastopi prej. Če Komisija tega sklepa ne sprejme v 24 urah po tem, ko ji odbor predloži shemo za reševanje, se šteje, da je to shemo odobrila, in začne veljati v skladu s členom 18(7), peti pododstavek.

Institucije Unije pri opravljanju nalog, ki so jim dodeljene s členom 18 te uredbe, vzpostavijo strukturno ureditev, ki zagotavlja operativno neodvisnost in preprečuje nasprotja interesov, ki bi lahko nastala med funkcijami, pooblaščenimi za opravljanje teh nalog, in drugimi funkcijami, ter na ustrezen način objavijo vse pomembne informacije o svoji notranji organizaciji v zvezi s tem.“;

„3. Takoj ko odbor meni, da bi bilo morda treba uporabiti sklad, neformalno, hitro in zaupno stopi v stik s Komisijo, da bi razpravljal o morebitni uporabi sklada, vključno s pravnimi in gospodarskimi vidiki, povezanimi z njegovo uporabo. Ko je odbor v zadostni meri prepričan, da bo predvidena shema za reševanje vključevala uporabo pomoči iz sklada, uradno obvesti Komisijo o predlagani uporabi sklada. To uradno obvestilo vsebuje vse informacije, ki jih Komisija potrebuje za oceno v skladu s tem odstavkom in ki jih ima odbor ali za katere je pooblaščen, da jih lahko pridobi, v skladu s to uredbo.

Komisija po prejemu uradnega obvestila iz prvega pododstavka oceni, ali bi uporaba sklada zaradi dajanja prednosti upravičencu ali kateri koli drugi družbi izkrivljala konkurenco ali bi jo utegnila izkrivljati, tako da – kolikor bi vplivala na trgovino med državami članicami – več ne bi bila združljiva z notranjim trgom. Komisija za uporabo sklada uporabi merila, vzpostavljena za uporabo pravil o državni pomoči, kot so določena v členu 107 PDEU. Odbor Komisiji zagotovi informacije, ki jih ima ali za katere je pooblaščen, da jih lahko pridobi, v skladu s to uredbo in za katere Komisija meni, da so potrebne za izvedbo te ocene.

Komisija pri oceni upošteva vse zadevne uredbe, sprejete na podlagi člena 109 PDEU, vsa povezana in relevantna sporočila in navodila Komisije ter vse ukrepe, ki jih je Komisija sprejela pri izvajanju pravil Pogodb glede državne pomoči, kot so v veljavi, ko je treba pripraviti oceno. Ti ukrepi se uporabijo, kot da so sklicevanja na državo članico, odgovorno za priglasitev pomoči, sklicevanja na odbor, in z vsemi drugimi potrebnimi spremembami.

Komisija sprejme odločitev o združljivosti uporabe sklada z notranjim trgom in jo naslovi na odbor in na nacionalne organe za reševanje zadevne države članice ali zadevnih držav članic. Ta odločitev je lahko odvisna od pogojev ali zavez upravičenca in upošteva potrebo po pravočasni izvedbi ukrepa za reševanje s strani odbora.

Odločitev lahko odboru, nacionalnim organom za reševanje v zadevni sodelujoči državi članici oziroma državah članicah ali upravičencu, kot je ustrezno, naloži obveznost, da zagotovijo spremljanje skladnosti, kolikor ta obveznost spada v njihovo pristojnost. To lahko vključuje zahteve za imenovanje skrbnika ali druge neodvisne osebe za pomoč pri spremljanju. Skrbnik ali druga neodvisna oseba lahko opravlja funkcije, ki so opredeljene v sklepu Komisije.

Vsaka odločitev na podlagi tega odstavka se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Komisija lahko sprejme negativno odločitev, naslovljeno na odbor, če odloči, da bi bila predlagana uporaba sklada nezdružljiva z notranjim trgom in ne bi bila mogoča v obliki, kot jo predlaga odbor. Ko odbor prejme takšno odločitev, znova preuči svojo shemo za reševanje in pripravi revidirano shemo za reševanje.“;

„10. Z odstopanjem od odstavka 3 lahko Svet na zahtevo države članice ali odbora v sedmih dneh po vložitvi take zahteve soglasno odloči, da se uporaba sklada šteje za združljivo z notranjim trgom, kadar tako odločitev upravičujejo izjemne okoliščine. Komisija sprejme odločitev v primeru, da Svet odločitve ni sprejel v teh sedmih dneh.“;

„1. Preden odbor določi, ali so izpolnjeni pogoji za reševanje ali pogoji za odpis ali konverzijo kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti iz člena 21(1), zagotovi, da oseba, neodvisna od vseh javnih organov, vključno z odborom in nacionalnim organom za reševanje, in od subjekta iz člena 2, opravi pošteno, preudarno in realno vrednotenje sredstev in obveznosti zadevnega subjekta.“;

„8a. Kadar je treba prispevati informacije pri odločitvah iz odstavka 5, točki (c) in (d), cenilec dopolni informacije iz odstavka 7, točka (c), z oceno vrednosti zunajbilančnih sredstev in obveznosti, vključno s pogojnimi obveznostmi in sredstvi.“;

„(d) pri določanju izgub, ki bi nastale sistemu jamstva za vloge, če bi institucija prenehala po običajnih insolvenčnih postopkih, uporabijo merila in metodologija iz člena 11e Direktive 2014/49/EU in vseh delegiranih aktov, sprejetih v skladu z navedenim členom.“;

„1. Odbor v skladu s postopkom iz člena 18 uporabi pooblastilo za odpis ali konverzijo ustreznih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti iz odstavka 7a v zvezi s subjekti in skupinami iz člena 7(2) ter subjekti in skupinami iz člena 7(4), točka (b), in člena 7(5), kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo teh določb, samo kadar na izvršni seji po prejemu sporočila v skladu z drugim pododstavkom ali na lastno pobudo ugotovi, da je izpolnjen eden ali več od naslednjih pogojev:“;

„(e) subjekt ali skupina potrebuje izredno javnofinančno pomoč, razen kadar se ta pomoč odobri v eni od oblik iz člena 18a(1).“;

„Oceno pogojev iz prvega pododstavka, točke (a) do (d), opravi ECB za subjekte iz člena 7(2)(a) ali zadevni pristojni nacionalni organ za subjekte iz člena 7(2)(b) in (4)(b) ter člena 7(5) in odbor na izvršni seji v skladu z dodelitvijo nalog v skladu s postopkom iz člena 18(1) in (2).“;

„(b) ob upoštevanju časovnega okvira, potrebe po učinkovitem izvajanju pooblastil za odpis in konverzijo ali strategije reševanja za skupino v postopku reševanja ter drugih ustreznih okoliščin ni upravičeno pričakovati, da bi kakršen koli ukrep, vključno z alternativnimi ukrepi zasebnega sektorja, nadzornimi ukrepi ali ukrepi za zgodnje posredovanje, razen odpisa ali konverzije ustreznih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti iz odstavka 7a, preprečil propad tega subjekta ali skupine v razumnem obdobju.“;

„9. Kadar je izpolnjen eden ali več pogojev iz odstavka 1 v zvezi s subjektom iz navedenega odstavka in so izpolnjeni tudi pogoji iz člena 18(1) v zvezi z navedenim subjektom ali subjektom, ki pripada isti skupini, se uporabi postopek iz člena 18(6), (7) in (8).“;

„7. Sklad lahko da prispevek iz odstavka 6, samo kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:(a)delničarji, imetniki ustreznih kapitalskih instrumentov in drugih obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov, z zmanjšanjem, odpisom ali konverzijo v skladu s členom 48(1) Direktive 2014/59/EU in členom 21(10) te uredbe, ter sistem jamstva za vloge v skladu s členom 79 te uredbe in členom 109 Direktive 2014/59/EU, kadar je ustrezno, zagotovijo prispevek za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo, enak znesku, ki ni manjši od 8 % vseh obveznosti, vključno s kapitalom institucije v postopku reševanja, izmerjenih v skladu z vrednotenjem iz člena 20(1) do (15);(b)prispevek sklada ne presega 5 % skupnih obveznosti, vključno s kapitalom institucije v postopku reševanja, izračunanih v skladu z vrednotenjem iz člena 20(1) do (15).“;

„Na podlagi ocene iz prvega pododstavka se določi znesek, v višini katerega je treba odpisati ali konvertirati obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov:(a)da se obnovi količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije v postopku reševanja ali po potrebi določi količnik premostitvene institucije ob upoštevanju morebitnega prispevka kapitala iz sklada v skladu s členom 76(1), točka (d);(b)da se ohrani zadostno tržno zaupanje v institucijo v postopku reševanja ali premostitveno institucijo, ob upoštevanju potrebe po kritju pogojnih obveznosti, in instituciji v postopku reševanja omogoči, da vsaj eno leto še naprej izpolnjuje pogoje za pridobitev dovoljenja in še naprej opravlja dejavnosti, za katere ima dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU ali Direktivo 2014/65/EU.“;

„Obveznost sodelovanja in izmenjave informacij“;

„2a. Odbor, ESRB, EBA, ESMA in EIOPA tesno sodelujejo in drug drugemu zagotavljajo vse informacije, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog.

2b.ECB in druge članice Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) tesno sodelujejo z odborom in mu zagotavljajo vse informacije, potrebne za izvajanje nalog odbora, vključno z informacijami, ki jih zberejo v skladu s svojim statutom. Za zadevne izmenjave se uporablja člen 88(6).

2c.Imenovani organi iz člena 2(1), točka 18, Direktive 2014/49/EU tesno sodelujejo z odborom. Imenovani organi in odbor si medsebojno zagotavljajo vse informacije, potrebne za opravljanje svojih nalog.“;

„6. Odbor si prizadeva za tesno sodelovanje z vsemi instrumenti za javnofinančno pomoč, vključno z evropskim instrumentom za finančno stabilnost (EFSF) in evropskim mehanizmom za stabilnost (EMS), zlasti v vseh naslednjih primerih:(a)v izrednih razmerah iz člena 27(9) in kadar je tak instrument odobril ali bo verjetno odobril neposredno ali posredno finančno pomoč subjektom s sedežem v sodelujoči državi članici;(b)kadar je odbor sklenil pogodbo za shemo financiranja sklada na podlagi člena 74.“;

„7. Kadar je potrebno, odbor z ECB in drugimi članicami ESCB, nacionalnimi organi za reševanje in pristojnimi nacionalnimi organi sklene memorandum o soglasju, v katerem je na splošno opisano njihovo sodelovanje pri opravljanju njihovih nalog po pravu Unije v skladu z odstavki 2, 2a, 2b in 4 tega člena in členom 74, drugi odstavek. Memorandum se redno pregleduje, objavi pa se ob upoštevanju zahtev varovanja poslovne skrivnosti.“;

„Člen 30a

Informacije, ki jih hrani centralizirani avtomatiziran mehanizem

1.Organi, ki upravljajo centralizirane avtomatizirane mehanizme, vzpostavljene s členom 32a Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta**, odboru na njegovo zahtevo zagotovijo informacije v zvezi s številom strank, za katere je subjekt iz člena 2 edini ali glavni bančni partner.

2.Odbor zahteva informacije iz odstavka 1 samo za vsak primer posebej in kadar je to potrebno za opravljanje njegovih nalog v skladu s to uredbo.

3.Odbor lahko informacije, pridobljene v skladu s prvim odstavkom, posreduje nacionalnim organom za reševanje v okviru opravljanja njihovih nalog na podlagi te uredbe.

______________________________

** Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).“;

„Sodelovanje v zvezi z izmenjavo informacij poteka v skladu s členom 11 in členom 13(1) Direktive 2014/59/EU, brez poseganja v poglavje 5 tega naslova. V tem okviru in za namene ocenjevanja načrtov reševanja odbor: (a)lahko od nacionalnih organov za reševanje zahteva, da mu predložijo vse potrebne informacije, ki jih pridobijo; (b)na zahtevo nacionalnega organa za reševanje sodelujoče države članice navedenemu organu zagotovi vse informacije, potrebne za opravljanje nalog tega organa v skladu s to uredbo.“;

„3. Za subjekte in skupine iz člena 7(2) ter subjekte in skupine iz člena 7(4), točka (b), in člena 7(5), če so izpolnjeni pogoji za uporabo navedenih določb, se nacionalni organi za reševanje posvetujejo z odborom, preden ukrepajo na podlagi člena 86 Direktive 2014/59/EU.“;

„Kadar skupina vključuje subjekte s sedežem v sodelujočih državah članicah in v nesodelujočih državah članicah ali tretjih državah, brez poseganja v odobritev Sveta ali Komisije, ki se zahteva v skladu s to uredbo, odbor zastopa nacionalne organe za reševanje iz sodelujočih držav članic pri posvetovanju in sodelovanju z nesodelujočimi državami članicami ali tretjimi državami v skladu s členi 7, 8, 12, 13, 16, 18, 45h, 55 ter 88 do 92 Direktive 2014/59/EU.“;

„Odbor lahko ob uporabi vseh informacij, ki so ECB že na voljo, vključno z informacijami, ki so jih zbrale članice ESCB v skladu s svojim statutom, ali vsemi informacijami, ki so na voljo pristojnim nacionalnim organom, ESRB, EBA, ESMA ali EIOPA, prek nacionalnih organov za reševanje ali neposredno, potem ko je te organe obvestil, od naslednjih pravnih ali fizičnih oseb zahteva, da mu v skladu s postopkom, ki ga zahteva odbor, in v obliki, ki jo zahteva odbor, zagotovijo vse potrebne informacije za opravljanje njegovih nalog:“;

„5. Odbor, ECB, članice ESCB, pristojni nacionalni organi, ESRB, EBA, ESMA, EIOPA in nacionalni organi za reševanje lahko pripravijo memorandume o soglasju, ki določajo postopek, ki ureja izmenjavo informacij. Izmenjava informacij med odborom, ECB in drugimi članicami ESCB, pristojnimi nacionalnimi organi, ESRB, EBA, ESMA, EIOPA in nacionalnimi organi za reševanje se ne šteje za kršitev zahtev varovanja poslovne skrivnosti.

6.Pristojni nacionalni organi, ECB, članice ESCB, ESRB, EBA, ESMA, EIOPA in nacionalni organi za reševanje sodelujejo z odborom, da preverijo, ali so nekatere ali vse zahtevane informacije že na voljo ob predložitvi zahteve. Kadar so take informacije na voljo, pristojni nacionalni organi, ECB in druge članice ESCB, ESRB, EBA, ESMA, EIOPA ali nacionalni organi za reševanje te informacije zagotovijo odboru.“;

„(aa) podpredsednik, imenovan v skladu s členom 56;“;

„Preglednost in odgovornost“;

„3a. Odbor objavi svoje politike, usmeritve, splošna navodila, smernice in delovne dokumente osebja o reševanju na splošno ter o praksah in metodologijah reševanja, ki se uporabljajo v okviru enotnega mehanizma za reševanje, če takšna objava ne pomeni razkritja zaupnih informacij.“;

„(n) v skladu s kadrovskimi predpisi in pogoji za zaposlitev imenujeta računovodja in notranji revizor, ki sta pri opravljanju svojih nalog funkcionalno neodvisna;“;

„(qa) zagotovi posvetovanje z nacionalnimi organi za reševanje o usmeritvah, splošnih navodilih, politikah ali smernicah, v katerih so določene politike, prakse ali metodologije reševanja, k izvajanju katerih bodo ti nacionalni organi za reševanje prispevali.“;

„Izvršno sejo odbora sestavljajo predsednik, podpredsednik in štirje člani iz člena 43(1), točka (b).“;

„1. Predsednik, podpredsednik in člani iz člena 43(1), točka (b), pri razpravljanju o posameznem subjektu ali skupini, ki ima sedež v samo eni sodelujoči državi članici, če v roku, ki ga določi predsednik, vsi člani iz člena 53(1) in (3) ne morejo doseči skupnega dogovora s soglasjem, odločitev sprejmejo z navadno večino.

2.Predsednik, podpredsednik in člani iz člena 43(1), točka (b), pri razpravljanju o čezmejni skupini, če v roku, ki ga določi predsednik, vsi člani iz člena 53(1) in (4) ne morejo doseči skupnega dogovora s soglasjem, odločitev sprejmejo z navadno večino.“;

„(d) pripravo predhodnega osnutka proračuna in osnutka proračuna odbora v skladu s členom 61 in izvajanje proračuna odbora v skladu s členom 63;“;

„Mandat predsednika, podpredsednika in članov iz člena 43(1), točka (b), je pet let. ▌

Oseba, ki je opravljala funkcijo predsednika, podpredsednika ali člana iz člena 43(1), točka (b), ni upravičena do imenovanja na katerega koli od drugih dveh položajev.“;

„6. Potem ko je prejela mnenje odbora na plenarni seji, Komisija Evropskemu parlamentu predloži po spolu uravnotežen ožji seznam kandidatov za funkcije predsednika, podpredsednika in članov iz člena 43(1), točka (b), ter o seznamu obvesti Svet. Evropski parlament lahko izvede javne predstavitve kandidatov s tega ožjega seznama. Komisija v skladu z izidom v Evropskem parlamentu slednjemu v odobritev predloži predlog za imenovanje predsednika, podpredsednika in članov iz člena 43(1), točka (b). Po odobritvi tega predloga Svet sprejme izvedbeni sklep, s katerim imenuje predsednika, podpredsednika in člane iz člena 43(1), točka (b). Svet odloča s kvalificirano večino.“;

„Predsednik, podpredsednik in člani iz člena 43(1), točka (b), ostanejo na položaju, dokler niso imenovani njihovi nasledniki in dokler ti ne začnejo opravljati svojih nalog v skladu s sklepom Sveta iz odstavka 6 tega člena.“;

„Člen 61

Priprava proračuna

1.Predsednik vsako leto do 31. marca pripravi predhodni osnutek proračuna odbora za naslednje leto, vključno z izjavo o oceni prihodkov in odhodkov odbora za naslednje leto, skupaj s kadrovskim načrtom, in ga predloži odboru na plenarni seji.

Odbor na plenarni seji po potrebi prilagodi predhodni osnutek proračuna odbora skupaj z osnutkom kadrovskega načrta.

2.Predsednik na podlagi predhodnega osnutka proračuna, ki ga sprejme odbor na plenarni seji, pripravi osnutek proračuna odbora in ga predloži odboru v sprejetje na plenarni seji.

Odbor vsako leto do 30. novembra na plenarni seji po potrebi prilagodi osnutek proračuna, ki ga je predložil predsednik, in sprejme končni proračun odbora skupaj s kadrovskim načrtom.“;

„3. Za to, da na svoji plenarni seji sprejme standarde notranjega nadzora ter vzpostavi sisteme in postopke notranjega nadzora, ki so ustrezni za opravljanje nalog notranjega revizorja, je odgovoren odbor.“;

„4. Če po prvotnem obdobju iz odstavka 1 razpoložljiva finančna sredstva padejo pod ciljno raven iz navedenega odstavka, se redni prispevki, izračunani v skladu s členom 70, zbirajo, dokler ni dosežena ciljna raven. Odbor lahko pobiranje rednih prispevkov, zbranih v skladu s členom 70, odloži za največ tri leta za zagotovitev, da znesek, ki ga je treba pobrati, doseže znesek, ki je sorazmeren s stroški postopka pobiranja, pod pogojem, da tak odlog ne vpliva pomembno na zmožnost odbora, da uporabi sklad na podlagi oddelka 3. Če so razpoložljiva finančna sredstva nato zmanjšana na manj kot dve tretjini ciljne ravni, se po tem, ko se prvič doseže ciljna raven, raven tega prispevka določi tako, da se lahko cilj doseže v štirih letih.“;

„3. Razpoložljiva finančna sredstva, ki jih je treba upoštevati, da se doseže ciljna raven iz člena 69, lahko vključujejo nepreklicne zaveze za plačilo, ki so v celoti zavarovane s sredstvi z nizkim tveganjem, ki niso obremenjena z nobenimi pravicami tretjih oseb, pri čemer so na voljo in namenjene izključno uporabi s strani odbora, in sicer za namene iz člena 76(1). Delež teh nepreklicnih zavez za plačilo ne presega 30 % celotnega zneska prispevkov, ki se zberejo v skladu s tem členom. V okviru te omejitve odbor vsako leto določi delež nepreklicnih zavez za plačilo v skupnem znesku prispevkov, ki se zberejo v skladu s tem členom.“;

„3a. Odbor pozove k izpolnitvi nepreklicnih zavez za plačilo, danih v skladu z odstavkom 3 tega člena, kadar je potrebna uporaba sklada v skladu s členom 76.

Kadar institucija ali subjekt ne spada več v področje uporabe člena 2 in zanj ne velja več obveznost plačevanja prispevkov v skladu z odstavkom 1 tega člena, odbor pozove k izpolnitvi nepreklicnih zavez za plačilo, ki so bile dane v skladu z odstavkom 3 in jih je treba še plačati. Če je prispevek, povezan z nepreklicno zavezo za plačilo, ustrezno plačan ob prvem pozivu, odbor prekliče zavezo in vrne zavarovanje s premoženjem. Če prispevek ni ustrezno plačan ob prvem pozivu, odbor zaseže zavarovanje s premoženjem in prekliče zavezo.“;

„Skupni znesek izrednih naknadnih prispevkov na leto ne presega trikratnika zneska v višini 12,5 % ciljne ravni.“;

„Odbor obvesti Komisijo in ECB takoj, ko meni, da bi bilo morda treba aktivirati pogodbe za sheme financiranja sklada v skladu s tem členom, ter Komisiji in ECB zagotovi vse informacije, potrebne za opravljanje njunih nalog v zvezi s takšnimi pogodbami.“;

„3. Če odbor določi, da bo uporaba sklada za namene iz odstavka 1 verjetno povzročila, da se bo del izgub subjekta iz člena 2 prenesel na sklad, se uporabljajo načela iz člena 27, ki urejajo uporabo sklada.“;

„5. Kadar se instrumenti za reševanje iz člena 22(2), točka (a) ali (b), uporabijo za prenos le dela sredstev, pravic ali obveznosti institucije v postopku reševanja, ima odbor terjatev do preostalega dela subjekta za vse odhodke in izgube, ki jih ima sklad zaradi prispevkov k reševanju v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena v zvezi z izgubami, ki bi jih sicer nosili upniki.

6.Terjatve odbora iz odstavka 5 tega člena in člena 22(6) imajo v skladu s členom 108(9) Direktive 2014/59/EU v vsaki sodelujoči državi članici enako prednostno razvrstitev kot terjatve nacionalnih shem za financiranje reševanja v nacionalnem pravu te države članice, ki ureja običajne insolvenčne postopke.“;

„1. Sodelujoče države članice zagotovijo, da če odbor sprejme ukrep za reševanje v zvezi s kreditno institucijo in če tak ukrep zagotavlja, da imajo vlagatelji kritih vlog, fizične osebe ter mikro, mala in srednja podjetja, ki imajo upravičene vloge, še naprej dostop do vlog, sistem jamstva za vloge, s katerim je povezana ta kreditna institucija, za preprečitev izgub teh vlagateljev zagotovi prispevek za namene in pod pogoji, določenimi v členu 109 Direktive 2014/59/EU.

2.Odbor v tesnem sodelovanju s sistemom jamstva za vloge določi znesek prispevka sistema jamstva za vloge v skladu z odstavkom 1 po posvetovanju s sistemom jamstva za vloge in po potrebi z imenovanim organom v smislu člena 2(1), točka 18, Direktive 2014/49/EU o ocenjenih stroških izplačila vlagateljem v skladu s členom 11e Direktive 2014/49/EU in v skladu s pogoji iz člena 20 te uredbe.

3.Odbor o svoji odločitvi iz prvega pododstavka uradno obvesti imenovani organ v smislu člena 2(1), točka 18, Direktive 2014/49/EU in sistem jamstva za vloge, s katerim je institucija povezana. Sistem jamstva za vloge to odločitev brez odlašanja upošteva.“;

„Člen 79a

Poročanje o likvidnosti pri reševanju

Komisija do 31. decembra 2024 Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o vprašanju likvidnosti pri reševanju.

V poročilu se preuči, ali je začasni likvidnostni primanjkljaj po dokapitalizaciji institucije v postopku reševanja med drugim posledica manjkajočega instrumenta v naboru instrumentov za reševanje, preučijo pa se tudi najučinkovitejši načini za odpravo začasnih likvidnostnih primanjkljajev, pri čemer se upoštevajo prakse v drugih jurisdikcijah. V poročilu so predstavljene konkretne možnosti politike.

Člen 79b

Komisija do 31. decembra 2026 v okviru nadaljevanja razprav o bančni uniji Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o učinkovitosti in obsegu notranjega mehanizma za prenos izgub znotraj skupin v postopku reševanja, ki izhaja iz reforme okvira za krizno upravljanje.

V poročilu se zlasti preučijo obseg reševanja, raven skladnosti s cilji glede notranje MREL in pogoji za dostop do varnostnih mrež, ki jih financira bančni sektor, zlasti sklad.“;

„7. Ta člen odboru ne preprečuje razkritja njegovih analiz ali ocen, tudi kadar temeljijo na informacijah, ki jih zagotovijo subjekti iz člena 2 ali drugi organi iz odstavka 6 tega člena, kadar odbor oceni, da razkritje ne bi ogrozilo zaščite javnega interesa, kar zadeva finančno, denarno ali ekonomsko politiko, in da obstaja javni interes za razkritje, ki prevlada nad drugimi interesi iz odstavka 5 tega člena. Za namene odstavka 1 tega člena se šteje, da je odbor takšno razkritje opravil pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo.“;

„(aa) medsebojni vpliv obstoječega okvira in vzpostavitve evropskega sistema jamstva za vloge.“;