SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:POGLAVJE ISPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1Predmet urejanjaTa uredba določa pravila za pridelavo in trženjez namenom trženja rastlinskega razmnoževalnega materiala v Uniji in za trženje tega materiala v Uniji ter zlasti zahteve glede pridelave rastlinskega razmnoževalnega materiala na poljih in drugih lokacijah ter zahteve glede kategorij materiala, pristnosti in kakovosti, potrjevanja, označevanja, pakiranja, uvoza, izvajalcev poslovne dejavnosti ter registracije sort. [Sprememba 21]Ta uredba določa tudi pravila o pogojih za gojenje nekaterih sort, ki so tolerantne proti herbicidom ali ki bi lahko imele neželene agronomske učinke, vključno z gojenjem za namene, ki presegajo pridelavo in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala, in sicer za proizvodnjo živil, krme ter drugih proizvodov. [Sprememba 22]

Člen 2Področje uporabe in cilji1.Ta uredba se uporablja za rodove in vrste, ki so za zadevno uporabo navedene v Prilogi I, deli A do E.Zahteve v tej uredbi se nanašajo na vse vrste rastlinskega razmnoževalnega materiala, izključno na semena ali izključno na material, razen semen.Zahteve v zvezi s pridelavo ali uvozom rastlinskega razmnoževalnega materiala se uporabljajo samo za pridelavo z namenomnamene trženja tega materiala v Uniji. [Sprememba 23]2.Cilji te uredbe so:(a)zagotoviti kakovost, varnost in raznolikost izbire rastlinskega razmnoževalnega materiala ter njegovo razpoložljivost izvajalcem poslovne dejavnosti, kmetom in končnim uporabnikom; [Sprememba 24](b)zagotoviti enakepravične konkurenčne pogoje za izvajalce poslovne dejavnosti po vsej Uniji in delovanje notranjega trga rastlinskega razmnoževalnega materiala; [Sprememba 25](c)podpreti inovacije in konkurenčnost sektorja rastlinskega razmnoževalnega materiala v Uniji;(d)prispevati k dinamičnemu ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov in h kmetijski biotski raznovrstnosti; [Sprememba 26](e)prispevati k trajnostni kmetijski proizvodnji, ki je prilagojena sedanjim in prihodnjim predvidenim podnebnim in talnim razmeram; [Sprememba 27](f)prispevati k prehranski varnosti in prehranski suverenosti. [Sprememba 28]3.Na Komisijo se v skladu s členom 75 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov ter spreminjanje Priloge I za njeno prilagoditev te priloge razvoju tehničnega znanja in znanstvenih spoznanj ter gospodarskim podatkom o pridelavi in trženju rodov in vrst, in sicer z dodajanjem rodov in vrst na seznam v navedeni prilogi ali črtanjem z njega. [Sprememba 29]Z delegiranim aktomdelegiranimi akti iz prvega pododstavka se rodovi ali vrste dodajo na seznam v Prilogi I, če izpolnjujejo vsaj dva od naslednjih elementov: [Sprememba 30](a)predstavljajo pomembno področje pridelave rastlinskega razmnoževalnega materiala in imajo pomembno vrednost, kar zadeva tržen rastlinski razmnoževalni material, v Uniji;(b)so bistvenega pomena za varnost proizvodnje hrane in krme v Uniji v primerjavi z drugimi rodovi in vrstami, ki niso navedeni v navedeni prilogi, ter(c)se tržijo v vsaj dveh državah članicah.;(ca) so pomembni z vidika okoljske trajnostnosti. [Sprememba 31]Z delegiranim aktom iz prvega pododstavka se rodovi ali vrste črtajo s seznama v Prilogi I, če ne izpolnjujejo več vsaj dveh elementov iz drugega pododstavka.4.Ta uredba se ne uporablja za:(a)razmnoževalni material okrasnih rastlin, kot je opredeljen v členu 2 Direktive 98/56/ES, in razmnoževalni material rodov ali vrst rastlin iz Priloge I k tej uredbi, ki se uporabljajo izključno v okrasne namene; [Sprememba 32](b)gozdni reprodukcijski material, kot je opredeljen v členu 3 Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in SvetaUredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta … (UL...., str. …).+ UL: v besedilu navedite številko uredbe v dokumentu (… (COD)), v opombi pa številko, datum, naslov in sklic na UL zadevne uredbe., in razmnoževalni material rodov ali vrst rastlin iz Priloge I k tej uredbi, ki se uporabljajo izključno v gozdarske namene; [Sprememba 33](c)rastlinski razmnoževalni material, ki se prideluje izključno za izvoz v tretje države; [Sprememba 34](d)rastlinski razmnoževalni material, ki se prodaja ali prenaša na kakršen koli drug način, brezplačno ali ne, med končnimi uporabniki za njihovo lastno zasebno uporabo zunaj njihovih trgovskih dejavnosti;(e)rastlinski razmnoževalni material, ki se uporablja izključnoprodaja ali prenaša na kakršen koli način, brezplačno ali ne, za uradno preizkušanje, žlahtnjenje, inšpekcijske preglede, razstave ali znanstvene namene., tudi za raziskave in preizkušanje na kmetijah ter dejavnosti, ki jih izvajajo genske banke; [Sprememba 35](ea) pridelavo in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala s strani organizacij in mrež za ohranjanje iz člena 29 v majhnih količinah, kot so opredeljene v Prilogi VIIa, brezplačno ali za plačilo, za namene dinamičnega ohranjanja; [Sprememba 353](eb) rastlinski razmnoževalni material, ki ga kmetje proizvajajo za lastno uporabo. [Sprememba 37]

Člen 3Opredelitev pojmovV tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(1)„rastlinski razmnoževalni material“ pomeni rastline, kot so opredeljene v členu 2(1) Uredbe (EU) 2016/2031, iz katerih je mogoče pridobiti cele rastline in ki so namenjene temu pridobivanju;(2)„izvajalec poslovne dejavnosti“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je poslovno vključena v eno ali več naslednjih dejavnosti v zvezi z rastlinskim razmnoževalnim materialoms tržnim izkoriščanjem rastlinskega razmnoževalnega materiala v Uniji: [Sprememba 38](a)pridelavo;(b)trženje;(c)vzdrževanje ali razmnoževanje sort; [Sprememba 39](d)zagotavljanje storitev v zvezi s pristnostjo in kakovostjo;(e)ohranjanje, skladiščenje, sušenje, predelavo, tretiranje, pakiranje, zapečatenje, označevanje, vzorčenje ali preizkušanje;(3)„trženje“ pomeni naslednje trgovske dejavnosti izvajalca poslovne dejavnosti: prodaja, posedovanje, brezplačen prenos, ponudba za prodajo, vključno s spletno prodajo, ali kakršen koli drug način prenosa ali distribucije znotraj Unije ali uvoza v Unijo, namenjen tržnemu izkoriščanju rastlinskega razmnoževalnega materiala; [Sprememba 40](4)„sorta“ pomeni sorto, kot je opredeljena v členu 5(2) Uredbe (ES) št. 2100/94;(5)„klon“ pomeni:(a) posameznega potomca rastline, prvotno pridobljenega iz druge posamezne rastline z vegetativnim razmnoževanjem, ki je gensko enak navedeni rastlini, ali(b) gensko izenačeno vegetativno potomstvo ene rastline; [Sprememba 41](6)„izbrani klon“ pomeni klon, ki je bil selekcioniran in izbran zaradi nekaterih posebnih znotrajsortnih fenotipskih značilnosti in njegovega fitosanitarnega statusa, zaradi katerih je uspešnejši, ter ki ustreza opisu sorte, ki ji pripada, v primeru izbranih klonov, ki ne pripadajo nobeni sorti, pa opisu trte in tiste vrste sadnih rastlin, pri katerih se je pojavila taka variabilnost znotraj sorte, ki ji pripada izbrani klon; [Sprememba 42](7)„večklonski rastlinski razmnoževalni material“ pomeni skupino več različnih potomcev posamezne rastline, ki so pridobljeni iz različnihrazmnoževalni material, pridobljen s selekcijo skupine najmanj sedmih genotipov s predvidevanjem genskega doprinosa in izvedeno s kvantitativnimi genskimi orodji iz istega poskusnega niza določene starein od katerih vsak ustreza opisu sorte, ki ji pripadavsebuje večino svoje znotrajsortne raznolikosti; [Sprememba 43](8) „večklonska mešanica“ pomeni mešanico izbranih klonov, ki vsi pripadajo isti sorti ali vrsti, kot je ustrezno, pri čemer je vsak od njih pridobljen z ločeno selekcijo; [Sprememba 44](9)„pristojni organ“ pomeni osrednji ali regionalni organ države članice ali, če je primerno, ustrezni organ tretje države, pristojen za organizacijo uradnega nadzora, registracije, potrjevanja in drugih uradnih dejavnosti v zvezi s pridelavo in trženjem rastlinskega razmnoževalnega materiala, ali kateri koli drugi organ, na katerega se ta pristojnost prenese v skladu s pravom Unije;(10)„uradni opis“ pomeni opis, ki ga je določil pristojni organ in ki vključuje ustrezne značilnosti sorte ter omogoča ugotavljanje pristnosti sorte s preizkušanjem njene razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti;(11)„uradno priznani opis“ pomeni pisni opis ohranjevalne sorte, ki ga je priznal pristojni organ in ki vključuje posebne značilnosti sorte ter je bil pridobljen drugače kot s preizkušanjem razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti te sorte;(12)„vzdrževanje sorte“ pomeni ukrepe, sprejete za nadzor sortne čistosti in pristnosti, da se v naslednjih ciklih razmnoževanja ohrani skladnostznačilnosti sorte ostanejo skladne z njihovimz njenim opisom; [Sprememba 45](13)„seme“ pomeni seme v botaničnem smislu;(14)„predosnovno seme“ pomeni seme, ki pripada množitvi pred množitvijo osnovnega semena, ki je namenjeno pridelavi in potrjevanju osnovnega ali certificiranega semena ter za katero se z uradnim potrjevanjem ali potrjevanjem pod uradnim nadzorom ugotovi, da izpolnjuje ustrezne pogoje iz Priloge II, del Adela A in D; [Sprememba 46](15)„osnovno seme“ pomeni seme, ki je pridelano iz predosnovnega semena ali predhodnih množitev osnovnega semena, ki je namenjeno pridelavi nadaljnjih množitev osnovnega ali certificiranega semena in za katero se z uradnim potrjevanjem ali potrjevanjem pod uradnim nadzorom ugotovi, da izpolnjuje ustrezne pogoje iz Priloge II, del Adela A in D; [Sprememba 47](16)„certificirano seme“ pomeni seme, ki je pridelano iz predosnovnih, osnovnih ali predhodnih množitev certificiranega semena in za katero se z uradnim potrjevanjem ali potrjevanjem pod uradnim nadzorom ugotovi, da izpolnjuje ustrezne pogoje iz Priloge II, del Adela A in D; [Sprememba 48](17)„standardno seme“ pomeni seme, razen predosnovnega, osnovnega ali certificiranega semena, ki ni namenjeno nadaljnjemu razmnoževanju in izpolnjuje ustrezne pogoje iz Priloge III, del Adela A in D; [Sprememba 49](18)„predosnovni material“ pomeni rastlinski razmnoževalni material, razen semen, ki pripada množitvi pred množitvijo osnovnega materiala, ki je namenjen pridelavi in potrjevanju osnovnega ali certificiranega materiala ter za katerega se z uradnim potrjevanjem ali potrjevanjem pod uradnim nadzorom ugotovi, da izpolnjuje ustrezne pogoje iz Priloge II, del Bdeli B, C in E; [Sprememba 50](19)„osnovni material“ pomeni rastlinskiki razmnoževalni material, razen semen, ki je pridelan iz predosnovnega materiala ali predhodnih množitev osnovnega materiala, je namenjen pridelavi in potrjevanju nadaljnjih množitev osnovnega ali certificiranega materiala ter za katerega se z uradnim potrjevanjem ali potrjevanjem pod uradnim nadzorom ugotovi, da izpolnjuje ustrezne pogoje iz Priloge II, del Bdeli B, C in E; [Sprememba 51](20)„certificirani material“ pomeni rastlinski razmnoževalni material, razen semen, ki je pridelan iz predosnovnih, osnovnih ali predhodnih množitev certificiranega materiala in za katerega se z uradnim potrjevanjem ali potrjevanjem pod uradnim nadzorom ugotovi, da izpolnjuje ustrezne pogoje iz Priloge II, del Bdeli B, C in E; [Sprememba 52](21)„standardni material“ pomeni rastlinski razmnoževalni material, razen semen in predosnovnega, osnovnega ali certificiranega materiala, ki ni namenjen nadaljnjemu razmnoževanju in izpolnjuje ustrezne pogoje iz Priloge III, del Bdeli B, C in E; [Sprememba 53](22)„uradno potrjevanje“ pomeni uradno potrdilo pristojnega organa o skladnosti predosnovnega, osnovnega ali certificiranega semena ali materiala z ustreznimi zahtevami iz te uredbe, kadar navedeni organ opravi vse ustrezne preglede na kraju samem ter vzorčenje in preizkušanje, po potrebi tudi s preizkušanjem na kontrolni parcelici, ter če ugotovi, da zadevno seme ali material izpolnjuje navedene zahteve;(23)„potrjevanje pod uradnim nadzorom“ pomeni potrditev posebej pooblaščenega izvajalca poslovne dejavnosti, da predosnovno, osnovno ali certificirano seme ali material izpolnjuje veljavne zahteve, kadar je ta izvajalec poslovne dejavnosti pod uradnim nadzorom pristojnega organa opravil vsaj enega ali več ustreznih inšpekcijskih pregledov, vzorčenj, preizkušanj ali tiskanj etiket in je ugotovil, da zadevno seme ali material izpolnjuje navedene zahteve;(24)„kategorija“ rastlinskega razmnoževalnega materiala pomeni skupino ali posamezno enoto rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki se šteje za predosnovno, osnovno, certificirano ali standardno seme ali material ter za katero je mogoče ugotoviti pristnost, saj izpolnjuje posebne zahteve glede pristnosti in kakovosti;(25)„gensko spremenjeni organizem“ pomeni gensko spremenjeni organizem, kot je opredeljen v členu 2(2) Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (UL L 106, 17.4.2001, str. 1).), razen organizmov, pridobljenih s tehnikami genskega spreminjanja iz Priloge I B k Direktivi 2001/18/ES;(26)„partija“ pomeni enoto rastlinskega razmnoževalnega materiala, katere pristnost je mogoče ugotoviti po homogenosti sestave in izvoru;(27)„heterogeni material“ pomeni skupino rastlin znotraj enega samega botaničnega taksona najnižje znane stopnje, ki:(a)kaže skupne fenotipske značilnosti;(b)ga istočasno zaznamuje visoka stopnja genske in fenotipske raznovrstnosti med posameznimi razmnoževalnimi enotami, zato to skupino rastlin predstavlja material kot celota in ne majhno število enot;(c)ni sorta ter(d)ni mešanica sort;(28)„končni uporabnik“ pomeni vsako osebo, ki pridobiva, prenaša in uporablja rastlinski razmnoževalni material za namene, ki niso del njenih osnovnih poslovnih dejavnosti; [Sprememba 54](29)„ohranjevalna sorta“ pomeni sorto, ki je:(a)tradicionalno gojena sortapopulacija ali nova sorta (sodobna populacija), pridobljena na podlagi selekcije na kmetiji ali gojena za prilagajanje lokalnim pogojem v okviru trajnostne uporabe rastlinskih genskih virov za hrano in kmetijstvo;, ki se goji pod posebnimi lokalnimi pogoji v Uniji in je nanje prilagojena, ter [Sprememba 55](aa) ni hibridna sorta F1; [Sprememba 56](b)za katero je značilna visokazadovoljiva stopnja genske in fenotipske raznovrstnosti med posameznimi razmnoževalnimi enotami; [Sprememba 57](ba) ni – kot celota ali v smislu genskih sestavin – predmet pravic intelektualne lastnine, ki omejujejo njeno uporabo za ohranjanje, raziskovanje, žlahtnjenje in izobraževanje, tudi na kmetiji s strani kmeta, ki rastlinski razmnoževalni material te sorte, pridelan na kmetiji, uporablja za navedene cilje; [Sprememba 58](30)„za kakovost škodljivi organizmi“ pomenijo škodljive organizme, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:(a)niso niti karantenski škodljivi organizmi za Unijo, karantenski škodljivi organizmi za varovano območje ali nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi v smislu Uredbe (EU) 2016/2031 niti škodljivi organizmi, za katere veljajo ukrepi, sprejeti v skladu s členom 30(1) navedene uredbe;(b)pojavijo se med pridelavo ali skladiščenjem rastlinskega razmnoževalnega materiala ter(c)njihova prisotnost ima nesprejemljiv škodljiv vpliv na kakovost rastlinskega razmnoževalnega materiala in nesprejemljiv gospodarski učinek, kar zadeva uporabo navedenega rastlinskega razmnoževalnega materiala v Uniji; [Sprememba 59](31)„praktično nenapaden sz za kakovost škodljivimi organizmi“ pomeni popolnoma nenapaden s škodljivimi organizmi ali razmere, v katerih je prisotnost za kakovost škodljivih organizmov na zadevnem rastlinskem razmnoževalnem materialu tako majhna, da ti organizmi ne vplivajo negativnoprekomerno na kakovost tega rastlinskega razmnoževalnega materiala; [Sprememba 60](32)„semenski krompir“ pomeni gomolje Solanum tuberosum L., ki se uporabljajo za razmnoževanje drugega krompirja; [Sprememba 61](33)„kmet“ pomeni kmeta, kot je opredeljen v členu 3(1) Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in SvetaUredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 1).;(34)„atip“ v zvezi s semenom ali drugimi rastlinami pomeni seme ali drug rastlinski razmnoževalni material, ki ne ustreza opisu sorte ali vrste, ki naj bi ji pripadal v skladu s to uredbo;(35)„hibridna sorta“ pomeni sorto, pridelano s križanjem dveh ali več drugih sort;(35a) „dinamično ohranjanje“ pomeni ohranjanje genske raznovrstnosti znotraj in med vrstami gojenih rastlin ter vključuje tako ohranjanje in situ in ohranjanje ex situ za namene trajnostne rabe rastlinskih genskih virov in kmetijske biotske raznovrstnosti na način in s hitrostjo, ki ne povzročita dolgoročnega upadanja biološke raznovrstnosti, s čimer se ohranja potencial za izpolnjevanje potreb in želja sedanjih in prihodnjih generacij; [Sprememba 354](35b) „rastlina NGT“ pomeni rastline, pridobljene z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami, kot so opredeljene v členu 3, točka 2, Uredbe (EU) .../... [uredba o NGT] Evropskega parlamenta in Sveta; [Sprememba 63](35c) „trgovsko seme“ pomeni seme, pridelano in trženo za mešanice iz člena 21, za katerega je mogoče ugotoviti, da pripada vrsti, ne pa sorti, in za katerega je bilo z uradnim potrjevanjem ali potrjevanjem, opravljenim pod uradnim nadzorom, ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje iz te uredbe za certificirano seme, razen zahteve iz člena 5; [Sprememba 64](35d) „majhna embalaža“ pomeni embalažo, ki vsebuje seme ali material do količine največ:(a) 10 kg za žita;(b) 5 kg za krmne rastline, peso, oljnice in predivnice;(c) 10 kg za semenski krompir;(d) 500 g za metuljnice;(e) 100 g za čebulo, krebuljico, navadni beluš, listno blitvo ali blitvo, rdečo peso, repo, lubenico, navadno bučo, vrtno bučo, korenje, vrtno redkev, črni koren, špinačo, navadni motovilec;(f) 20 g za druge vrste zelenjadnic;(g) 10 podtaknjencev za sadne in trtne podtaknjence. [Sprememba 355]

Člen 4Skladnost z Uredbo (EU) 2016/2031Ta uredba se uporablja brez poseganja v Uredbo (EU) 2016/2031.Vse partije rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki se pridelujejo in tržijo v skladu s to uredbo, izpolnjujejo tudi pravila iz členov 36, 37, 40, 41, 42, 49, 53 in 54 Uredbe (EU) 2016/2031 glede karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, karantenskih škodljivih organizmov za varovano območje ter nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov, zanje pa veljajo ukrepi, sprejeti v skladu s členom 30(1) navedene uredbe.

POGLAVJE IIZAHTEVE GLEDE SORT, KATEGORIJ RASTLINSKEGA RAZMNOŽEVALNEGA MATERIALA, OZNAČEVANJA, POOBLASTIL, RAVNANJA, UVOZA IN ODSTOPANJODDELEK 1Splošne zahteve za pridelavo in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala

Člen 5Pripadnost registrirani sortiV Uniji se lahko prideluje in trži samo rastlinski razmnoževalni material, ki pripada sorti, vpisani v nacionalni register sort iz člena 44, razen v naslednjih primerih:(a)kot podlage, če se pridelujejo in tržijo s sklicevanjem, navedenim na ustrezni oznaki, na vrsto, ki ji pripadajo;(b)kot heterogeni material v skladu s členom 27;(c)kot rastlinski razmnoževalni material, ki se trži končnim uporabnikom v skladu s členom 28;(d)kot rastlinski razmnoževalni material, ki se prideluje in trži zaradi ohranjanja genskih virov v skladu s členom 29;(e)kot semerastlinski razmnoževalni material, ki si ga kmetje izmenjujejo v naravi v skladu s členom 30; [Sprememba 66](f) kot žlahtniteljevo seme v skladu s členom 31; [Sprememba 67](g)kot rastlinski razmnoževalni material še neregistriranih sort v skladu s členom 32;(h)v primeru težav z dobavo rastlinskega razmnoževalnega materiala v skladu s členom 33.

Člen 6Pripadnost določeni kategoriji rastlinskega razmnoževalnega materiala1.V Uniji se lahko, razen v primerih iz odstavka 2, prideluje in trži samo rastlinski razmnoževalni material, ki spada v eno od naslednjih kategorij:(a)predosnovni material ali seme;(b)osnovni material ali seme;(c)certificirani material ali seme;(d)standardni material ali seme.Kadar je v tej uredbi naveden sklic na nižje ali višje kategorije pristnosti in kakovosti rastlinskega razmnoževalnega materiala, ta določitev temelji na razvrstitvi točk (a) do (d), pri čemer točka (a) pomeni najvišjo kategorijo, točka (d) pa najnižjo.2.Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko rastlinski razmnoževalni material prideluje in trži, ne da bi spadal v kategorijo iz točk (a) do (d), v naslednjih primerih:(a)trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala iz heterogenega materiala v skladu s členom 27;(b)trženje končnemu uporabniku v skladu s členom 28;(c)trženje mrežam za ohranjanje in trženje med njimi, kot je navedeno v členu 29;(d)kot semerastlinski razmnoževalni material, ki si ga kmetje izmenjujejo v naravi v skladu s členom 30; [Sprememba 68](e) kot žlahtniteljevo seme iz člena 31. [Sprememba 69]

ODDELEK 2Zahteve za pridelavo in trženje predosnovnega, osnovnega, certificiranega in standardnega materiala in semena

Člen 7Zahteve za pridelavo in trženje predosnovnega, osnovnega in certificiranega semena in materiala1.Predosnovno, osnovno in certificirano seme se lahko v Uniji prideluje in trži samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:(a)predosnovno, osnovno ali certificirano seme je praktično nenapadeno z za kakovost škodljivimi organizmi;(b)prideluje in trži se:(i)po uradnem potrjevanju, ki ga izvedejo pristojni organi, ali po potrjevanju, ki ga izvede izvajalec poslovne dejavnosti pod uradnim nadzorom;(ii)v skladu z zahtevami iz Priloge II, del Adela A in D, njegovo skladnost z navedenimi zahtevami pa potrjuje uradna etiketa iz člena 15(1). [Sprememba 70]2.Predosnovni, osnovni in certificirani material se lahko v Uniji prideluje in trži samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:(a)predosnovni, osnovni ali certificirani material je praktično nenapaden z za kakovost škodljivimi organizmi;(b)prideluje in trži se:(i)po uradnem potrjevanju, ki ga izvedejo pristojni organi, ali po potrjevanju, ki ga izvede izvajalec poslovne dejavnosti pod uradnim nadzorom;(ii)v skladu z zahtevami iz Priloge II, del Bdela B in E, njegovo skladnost z navedenimi zahtevami pa potrjuje uradna etiketa iz člena 15(1). [Sprememba 71]3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 za spreminjanje Priloge II. Te spremembe se prilagodijo razvoju mednarodnih tehničnih in znanstvenih standardov ter se lahko nanašajo le na zahteve glede naslednjega: [Sprememba 72](a)setve in sajenja predosnovnega, osnovnega in certificiranega semena ter njegove pridelave na polju;(b)žetve in pospravila predosnovnega, osnovnega in certificiranega semena;(c)trženja semen;(d)setve in sajenja predosnovnega, osnovnega in certificiranega materiala ter njegove pridelave na polju;(e)žetve in pospravila predosnovnega, osnovnega in certificiranega materiala;(f)trženja predosnovnega, osnovnega in certificiranega materiala;(g)pridelave in trženja predosnovnega, osnovnega in certificiranega materiala klonov, izbranih klonov, večklonskih mešanic in večklonskega rastlinskega razmnoževalnega materiala; [Sprememba 73](h)pridelave predosnovnega, osnovnega in certificiranega materiala, pridelanega z razmnoževanjem in vitro;(i)trženja predosnovnega, osnovnega in certificiranega materiala, pridelanega z razmnoževanjem in vitro.4.Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev zahtev glede pridelave in trženja iz Priloge II, dela A in B, za nekatere rodove, vrste ali kategorije rastlinskega razmnoževalnega materiala ter po potrebi za nekatere stopnje, razvrstitve, množitve ali druge podrazdelke zadevne kategorije. Te zahteve se nanašajo na enega ali več naslednjih elementov: [Sprememba 74](a)posebne uporabe rodov, vrst ali tipov zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala;(b)metode pridelave rastlinskega razmnoževalnega materiala, vključno s spolnim in nespolnim razmnoževanjem ter razmnoževanjem in vitro;(c)pogoje za setev ali sajenje;(d)poljedelsko pridelavo;(e)žetev in pospravilo;(f)stopnje kalivosti, čistost in vsebnost drugega rastlinskega razmnoževalnega materiala, vlago, rastno moč, prisotnost zemlje ali tuje snovi; [Sprememba 75](g)metode potrjevanja rastlinskega razmnoževalnega materiala, vključno z uporabo biomolekularnih ali drugih tehničnih metod, njihovo odobritev in uporabo ter seznam odobrenih metod v Uniji;(h)pogoje v zvezi s podlagami in drugimi deli rastlin rodov ali vrst, razen tistih iz Priloge I, ali njihovih hibridov, če so te podlage in deli rastlin cepljeni z razmnoževalnim materialom rodov ali vrst iz Priloge I ali njihovih hibridov;(i)pogoje za pridelavo semen iz sadnih rastlin ali trte;(j)pogoje za pridelavo sadnih rastlin, trte ali semenskega krompirja iz semen.Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2) za prilagoditev na razvoj ustreznih mednarodnih tehničnih in znanstvenih standardov ter ob upoštevanju morebitnih posledic za pridelavo in razpoložljivost rastlinskega razmnoževalnega materiala ter za male izvajalce dejavnosti. Ti izvedbeni akti so sorazmerni s kategorijo rastlinskega razmnoževalnega materiala. [Sprememba 76]

Člen 8Zahteve za pridelavo in trženje standardnega semena in materiala1.Standardno seme se lahko v Uniji prideluje in trži samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:(a)je praktično nenapadeno z za kakovost škodljivimi organizmi;(b)prideluje in trži se:(i)v okviru odgovornosti izvajalca poslovne dejavnosti;(ii)v skladu z zahtevami iz Priloge III, del Adela A in D, njegovo skladnost z navedenimi zahtevami pa potrjuje uradna etiketa izvajalca dejavnosti iz člena 16. [Sprememba 77]2.Standardni material se lahko v Uniji prideluje in trži samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:(a)je praktično nenapadeno z za kakovost škodljivimi organizmi;(b)prideluje in trži se:(i)v okviru odgovornosti izvajalca poslovne dejavnosti;(ii)v skladu z zahtevami iz Priloge III, del Bdela B in E, njegovo skladnost z navedenimi zahtevami pa potrjuje etiketa izvajalca dejavnosti iz člena 16. [Sprememba 78]3. Izvajalci poslovne dejavnosti pristojnemu organu enkrat letno predložijo izjavo o količinah standardnega semena in materiala, ki so ga pridelali, za posamezno vrsto. [Sprememba 79]4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 za spreminjanje Priloge III za prilagoditev zahtev iz odstavkov 1 in 2 znanstvenemu in tehničnemu razvoju ter veljavnim mednarodnim standardom. Te spremembe se nanašajo na naslednje:(a)zahteve za setev in sajenje standardnih semen ter njihovo pridelavo na polju;(b)zahteve za žetev in pospravilo standardnih semen;(c)zahteve za trženje standardnih semen;(d)zahteve za setev in sajenje standardnega materiala ter njegovo pridelavo na polju;(e)zahteve za žetev in pospravilo standardnega materiala;(f)zahteve za trženje standardnega materiala;(g)zahteve za klone, izbrane klone, večklonske mešanice in večklonski rastlinski razmnoževalni materialpridelavo in trženje večklonskega rastlinskega razmnoževalnega materiala iz standardnega materiala; [Sprememba 80](h)zahteve za pridelavo standardnega materiala, pridelanega z razmnoževanjem in vitro;(i)zahteve za trženje standardnega materiala, pridelanega z razmnoževanjem in vitro.4a. Komisija pred sprejetjem delegiranih aktov iz odstavka 4 v zvezi z zahtevami iz točk (a) do (i) navedenega odstavka oceni izvajanje navedenih zahtev, pri čemer upošteva morebitne posledice za pridelavo in razpoložljivost rastlinskega razmnoževalnega materiala ter za male izvajalce dejavnosti. Ti delegirani akti so sorazmerni s kategorijo rastlinskega razmnoževalnega materiala. [Sprememba 81]5.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi zahteve glede pridelave in trženja v delih A in B PrilogePrilogi III za nekatere rodove ali vrste standardnega semena ali materiala. Navedene zahteve se nanašajo na enega ali več od naslednjih elementov: [Sprememba 82](a)posebno uporabo rodov, vrst ali tipov zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala;(b)metode pridelave rastlinskega razmnoževalnega materiala, vključno s spolnim in nespolnim razmnoževanjem ter razmnoževanjem in vitro;(c)pogoje za setev ali sajenje;(d)poljedelsko pridelavo;(e)žetev in pospravilo;(f)stopnje kalivosti, čistost in vsebnost drugega rastlinskega razmnoževalnega materiala, vlago, rastno moč, prisotnost zemlje ali tuje snovi; [Sprememba 83](g)uporabo mednarodno priznanih biomolekularnih ali drugih tehničnih metod, njihovo odobritev in uporabo ter seznam odobrenih metod v Uniji; [Sprememba 84](h)pogoje v zvezi s podlagami in drugimi deli rastlin rodov ali vrst, razen tistih iz Priloge I, ali njihovih hibridov, če so te podlage in deli rastlin cepljeni z razmnoževalnim materialom rodov ali vrst iz Priloge I ali njihovih hibridov;(i)pogoje za pridelavo semen iz sadnih rastlin ali trte;(j)pogoje za pridelavo sadnih rastlin, trte ali semenskega krompirja iz semen.Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2) za prilagoditev na razvoj ustreznih mednarodnih tehničnih in znanstvenih standardov ter ob upoštevanju morebitnih posledic za pridelavo in razpoložljivost rastlinskega razmnoževalnega materiala ter za male izvajalce dejavnosti. Ti izvedbeni akti so sorazmerni s kategorijo rastlinskega razmnoževalnega materiala. [Sprememba 85]

Člen 9Pridelava,Zahteve za pridelavo in trženje in registracija klonov, izbranih klonov, večklonskih mešanic ter in večklonskega rastlinskega razmnoževalnega materiala [Sprememba 86]1.Poleg zahtev iz členov 4 do 43 se Predosnovni, osnovni, in certificirani material izbranih klonov in standardni material klonov, izbranih klonov, večklonskih mešanic iniz večklonskega rastlinskega razmnoževalnega materiala se prideluje in trži v skladu z odstavkoma 2 in 3 ter zahtevami iz Priloge II, del C, oziroma Priloge III, del C. [Sprememba 87]2.Kloni, Izbrani kloni, večklonske mešanice in večklonski rastlinski razmnoževalni material se lahko pridelujejo in tržijo samo, če jih je pristojni organ vpisal v vsaj en uradni register za izbrane klone in večklonski rastlinski razmnoževalni material, ki ga je vzpostavila država članica. [Sprememba 88]Ta register vključuje vse elemente iz vloge za registracijo klona, izbranega klona, večklonske mešanice in večklonskega rastlinskega razmnoževalnega materiala, kot je določeno v Prilogi II, del B in del C, točka 2členu 53a. [Sprememba 89]3.Kloni, Izbrani kloni, večklonske mešanice in večklonski rastlinski razmnoževalni material se vzdržujejo za ohranjanje njihove pristnosti. Osebe, pristojne za vzdrževanje klonov, izbranih klonov, večklonskih mešanic in večklonskega rastlinskega razmnoževalnega materiala, sprejmejo vse ukrepe, da lahko pristojni organi ali katera koli druga oseba te klone, izbrane klone, večklonske mešanice in večklonski rastlinski razmnoževalni material preveri na podlagi hranjenih evidenc. [Sprememba 90]3a. Večklonski rastlinski razmnoževalni material, registriran v registru iz odstavka 2 tega člena, se prideluje in trži le, če izpolnjuje vse zahteve v zvezi s standardnim materialom iz dela C Priloge III. Večklonski rastlinski razmnoževalni material spremlja etiketa izvajalca poslovne dejavnosti z navedbo „poliklonski material“ v skladu s členom 17. [Sprememba 91]

ODDELEK 3Pooblastitev izvajalcev poslovne dejavnosti in uradni nadzor s strani pristojnih organov

Člen 10Pooblastitev izvajalcev poslovne dejavnosti za izvajanje potrjevanja pod uradnim nadzorom1.Pristojni organ lahko izvajalca poslovne dejavnosti na podlagi vložitve vloge pooblasti za opravljanje vseh ali nekaterih dejavnosti, potrebnih za potrjevanje rastlinskega razmnoževalnega materiala pod uradnim nadzorom pristojnega organa za predosnovni, osnovni in certificirani material ali semena, ter za izdajotisk uradne etikete za ta material ali semena. [Sprememba 92]Izvajalec poslovne dejavnosti za izdajo takega pooblastila in odvisno od dejavnosti, za katere to pooblastilo pridobi:(a)ima znanje, potrebno za izpolnjevanje zahtev iz člena 7;(b)je usposobljen za izvajanje inšpekcijskih pregledov iz Priloge II ali ima zaposleno osebje, usposobljeno za izvajanje takih pregledov;(c)zaposluje osebje, ki je usposobljeno za izvajanje vzorčenja iz Priloge II, ali sklene pogodbe s podjetji ali združenji izvajalcev poslovne dejavnosti, ki imajo zaposleno osebje, usposobljeno za te dejavnosti; [Sprememba 93](d)zaposluje specializirano osebje in ima specializirano opremo za izvajanje preizkušanja iz Priloge II ali uporablja laboratorije za testiranje rastlinskega razmnoževalnega materiala, v katerih je zaposleno osebje, usposobljeno za te dejavnosti; [Sprememba 94](e)opredeli kritične točke v postopku pridelave in ima zmožnost spremljanja teh točk, ki lahko vplivajo na kakovost in pristnost rastlinskega razmnoževalnega materiala, ter vodi evidenco o rezultatih tega spremljanja;(f)ima vzpostavljene sisteme za zagotovitev izpolnjevanja zahtev glede ugotavljanja pristnosti partij v skladu s členom 13;(g)ima vzpostavljene sisteme za zagotovitev izpolnjevanja zahtev glede sledljivosti iz člena 42.2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 za dopolnitev odstavka 1 v zvezi z enim ali več od naslednjih elementov: [Sprememba 95](a) postopkom za vložitev vloge, ki jo predloži izvajalec poslovne dejavnosti; [Sprememba 96](b) posebnimi ukrepi, ki jih mora sprejeti pristojni organ za potrditev skladnosti z odstavkom 1, točke (a) do (g). [Sprememba 97]

Člen 11Preklic ali sprememba pooblastila izvajalca poslovne dejavnostiKadar pooblaščeni izvajalec poslovne dejavnosti ne izpolnjuje več zahtev iz člena 10(1), pristojni organ od tega izvajalca dejavnosti zahteva, da v določenem roku sprejme popravne ukrepe.Pristojni organ pooblastilo nemudoma prekliče ali ustrezno spremeni, če izvajalec poslovne dejavnosti v določenem roku ne izvede popravnih ukrepov iz prvega pododstavka. Če se ugotovi, da je bilo pooblastilo izdano v primeru goljufije, pristojni organ izvajalcu poslovne dejavnosti naloži ustrezne sankcije.

Člen 12Uradni nadzor s strani pristojnih organov1.Pristojni organi za namene potrjevanja pod uradnim nadzorom vsaj enkrat letno izvedejoizvajajo redne preglede vsaj vsakih 18 mesecev za zagotovitev, da izvajalec poslovne dejavnosti izpolnjuje zahteve iz člena 10(1). [Sprememba 98]Organizirajo tudi usposabljanje in preglede osebja, ki izvaja inšpekcijske preglede na terenu, vzorčenje in preizkušanje, določene v tej uredbi.2.Pristojni organi za namene potrjevanja pod uradnim nadzorom izvajajo uradne inšpekcijske preglede, vzorčenje in preizkušanje deleža kmetijskih rastlin na mestu pridelave in partij rastlinskega razmnoževalnega materiala, da potrdijo skladnost navedenega materiala z zahtevami iz člena 7.Ta delež se določi na podlagi ocene morebitnega tveganja neskladnosti rastlinskega razmnoževalnega materiala z navedenimi zahtevami.3.Komisija lahko z izvedbenimi akti določi zahteveNa Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 za dopolnitev te uredbe z določitvijo zahtev za preglede, usposabljanje, preizkušanja, inšpekcijske preglede, vzorčenje in preizkušanje iz odstavkov 1 in 2 v zvezi z določenimi rodovi ali vrstami. [Sprememba 99]S temi izvedbenimidelegiranimi akti se lahko določi en ali več naslednjih elementov: [Sprememba 100](a)merila tveganja iz odstavka 2 ter najmanjši delež kmetijskih rastlin in partij rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki jih je treba pregledati, vzorčiti in preizkusiti, kot je navedeno v odstavku 2;(b)dejavnosti spremljanja, ki jih izvajajo pristojni organi;(c)uporaba posebnih akreditacijskih shem s strani izvajalca poslovne dejavnosti ter možnost za pristojne organe, da zmanjšajo inšpekcijske preglede, vzorčenje in preizkušanje ter dejavnosti spremljanja iz tega člena zaradi uporabe navedenih shem, kot je navedeno v odstavku 2. [Sprememba 101]Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2). [Sprememba 102]

ODDELEK 4Zahteve glede ravnanja

Člen 13Partije1.Rastlinski razmnoževalni material se trži v partijah. Vsebnost sort in vrst v vsaki partiji je dovolj homogenahomogeno zmešana, uporabniki pa jo lahko prepoznajo kot ločeno od drugih partij rastlinskega razmnoževalnega materiala. [Sprememba 103]2.Med predelavo, pakiranjem, skladiščenjem ali pri dostavi se lahko partije rastlinskega razmnoževalnega materiala združijo v novo partijo samo, če pripadajo isti sorti in so bile pridelane v istem letu. [Sprememba 104]Če se združijo partije, ki zajemajo različne kategorije potrjevanja, se nova partija uvrsti v kategorijo elementa najnižje kategorije. Združitev se lahko izvede samo v obratu in le s strani oseb, ki jih pristojni organ pooblasti za ta posebni namen.3.Med predelavo, pakiranjem, skladiščenjem ali pri dostavi se lahko partije rastlinskega razmnoževalnega materiala razdelijo v dve ali več partij.4.Izvajalec poslovne dejavnosti v primerih združitve ali razdelitve partij rastlinskega razmnoževalnega materiala, kot je navedeno v odstavkih 2 in 3, vodi evidenco o poreklu novih partij.5.Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme posebne zahteve za vse ali nekatere vrste rastlinskega razmnoževalnega materiala, kar zadeva največjo velikost partij, ugotavljanje njihove pristnosti in njihovo označevanje ter združevanje ali razdelitev partij v povezavi z izvorom partij rastlinskega razmnoževalnega materiala, evidentiranjem teh dejavnosti in označevanjem po združitvi ali razdelitvi. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2).

Člen 14Embalaža, snopi in posode1.Rastlinski razmnoževalni material se trži v zaprti embalaži, snopih ali posodah, ki so opremljeni s sredstvom za zapiranje in oznako. Rastlinski razmnoževalni material, razen semen in semenskega krompirja, se lahko trži tudi v obliki posameznih rastlin. [Sprememba 105]2.Embalaža, snopi in posode iz odstavka 1 so zaprti tako, da jih ni mogoče odpreti, ne da bi se pri tem poškodoval njihov sistem zapiranja ali pustili dokazi, da so bili ta embalaža, snop ali posoda odprti. Učinkovitost sistema zapiranja se zagotovi z namestitvijo etiket iz členov 15 in 16 na sistem ali z uporabo pečata. Embalaža in posode se izvzamejo iz te zahteve, če sistema zapiranja ni mogoče ponovno uporabiti.3.Navedeno embalažo, snope in posodo v primeru predosnovnega, osnovnega ali certificiranega rastlinskega razmnoževalnega materiala zapre pristojni organ ali izvajalec poslovne dejavnosti pod uradnim nadzorom pristojnega organa. Navedene embalaža in posode se ne smejo ponovno zapreti, razen če to stori pristojni organ ali izvajalec poslovne dejavnosti pod uradnim nadzorom pristojnega organa. Če se embalaža, snop ali posoda ponovno zapre, se na etiketi iz člena 15 navedejo datum ponovnega zaprtja in podatki o odgovornem pristojnem organu.4.Partije predosnovnega, osnovnega ali certificiranega rastlinskega razmnoževalnega materiala se lahko ponovno pakirajopakira, ponovno označijooznači in ponovno zapečatijo samo pod uradnim nadzorom alizapečati samo pristojni organ ali izvajalec poslovne dejavnosti pod uradnim nadzorom pristojnega organa. [Sprememba 106]5.Izvajalec poslovne dejavnosti lahko z odstopanjem od odstavka 1 semena in semenski krompir trži kmetu neposredno v razsutem stanju. [Sprememba 107]Tega izvajalca poslovne dejavnosti za ta namen pooblasti pristojni organ. Ta izvajalec o taki dejavnosti in partiji, iz katere tako seme in semenski krompir izhaja, vnaprej obvesti pristojni organ. [Sprememba 108]Kadar se seme naložiin semenski krompir naložita neposredno v kmetov stroj ali na njegovo priklopno vozilo, izvajalec poslovne dejavnosti in zadevni kmet zagotovita sledljivost tega semena in semenskega krompirja z izdajo in hrambo dokumentov, v katerih so navedeni vrsta in sorta, količina, čas prenosa ter identifikacija partije. [Sprememba 109]5a. Pristojni organ ali izvajalec poslovne dejavnosti vodi evidence o:(a) odobritvi, nakupu, nalaganju in prevozu rastlinskega razmnoževalnega materiala ter(b) kakovosti, razpoznavanju in sledljivosti rastlinskega razmnoževalnega materiala. [Sprememba 110]6.Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme posebne zahteve glede zapečatenja, zapiranja, velikosti in oblike embalaže, snopov in posod posameznih vrst rastlinskega razmnoževalnega materiala ter določi pogoje za trženje semen in semenskega krompirja v razsutem stanju. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2). [Sprememba 111]

ODDELEK 5Zahteve glede označevanja

Člen 15Uradna etiketa1.Pristnost predosnovnega, osnovnega in certificiranega materiala in semen se ugotavlja z uradno etiketo, ki potrjuje tudi skladnost tega materiala in semen s to uredbo, izda pa se, ko pristojni organ ugotovi, da so izpolnjene zahteve iz člena 7.2.Uradno etiketo izda pristojni organ, na njej pa je navedena serijska številka, ki jo je ta organ dodelil.Natisne jo:(a)pristojni organ, ki je izdal uradno etiketo, na zahtevo izvajalca poslovne dejavnosti ali, če izvajalec poslovne dejavnosti ni pooblaščen za izvajanje potrjevanja pod uradnim nadzorom, pristojni organ v skladu s členom 10 ali [Sprememba 112](b)izvajalec poslovne dejavnosti ali združenja izvajalcev poslovne dejavnosti pod uradnim nadzorom pristojnega organa, kadar je izvajalec poslovne dejavnosti pooblaščen za izvajanje potrjevanja pod uradnim nadzorom v skladu s členom 10. [Sprememba 113]3.Izvajalec poslovne dejavnosti ali oseba, za ravnanje katere odgovarja izvajalec poslovne dejavnosti, uradno etiketo namesti pod uradnim nadzorom pristojnega organa na zunanjo stran snopa, embalaže ali posode.4.Uradna etiketa se izda na novo. Uporabljajo se lahko samolepilne uradne etikete, če to odobri pristojni organ, kadar ni tveganja, da bi jih bilo mogoče ponovno uporabiti.5.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 za dopolnitev tega člena z določitvijo naslednjih pravil o:(a)vodenju digitalne evidence vseh ukrepov, ki so jih sprejeli izvajalci poslovne dejavnosti in pristojni organi za izdajo uradne etikete;(b)vzpostavitvi centralizirane platforme, ki povezuje države članice in Komisijo, da se olajšajo obdelava teh evidenc, dostop do njih in njihova uporaba;(c)tehničnih ureditvah za izdajo elektronskih uradnih etiket.Uradna etiketa se lahko po sprejetju takega delegiranega akta izda tudi v elektronski obliki (v nadaljnjem besedilu: elektronska uradna etiketa).6.Z odstopanjem od odstavkov 1 do 5 tega člena se lahko predosnovni in osnovni material in seme ter certificirani material inpredosnovno, osnovno in certificirano seme, uvoženiuvoženo iz tretjih držav v skladu s členom 39, v Uniji tržijo z ustrezno etiketo OECD, ki jim je bila priložena ob uvozu. [Sprememba 114]

Člen 16Etiketa izvajalca dejavnostiPristnost standardnega materiala in standardnega semena se ugotavlja z etiketo izvajalca dejavnosti. Ta etiketa potrjuje, da standardni material ali standardno seme izpolnjuje ustrezne zahteve glede pridelave in trženja iz člena 8, in sicer na podlagi inšpekcijskih pregledov, vzorčenja in preizkušanj, ki jih opravi izvajalec poslovne dejavnosti.Etiketo izvajalca dejavnosti izda, natisne in na zunanjo stran rastlinskega snopa, embalaže ali posode namesti izvajalec poslovne dejavnosti ali oseba, za ravnanje katere odgovarja izvajalec poslovne dejavnosti. Informacije, ki jih je treba vključiti na etiketo izvajalca poslovne dejavnosti, lahko ta izvajalec ali oseba, za ravnanje katere odgovarja navedeni izvajalec, natisne tudi neposredno na rastlinski snop, embalažo ali posodo. [Sprememba 115]

Člen 17Vsebina etiket1.Uradna etiketa in etiketa izvajalca dejavnosti sta napisani v vsaj enem od uradnih jezikov Unije.2.Uradna etiketa in etiketa izvajalca dejavnosti sta enostransko natisnjeni, dobro vidni, čitljivi, neizbrisni, izdelani iz materiala, ki ga ni mogoče raztrgati, razen če gre za samolepilno etiketo, in še neuporabljeni ter ju pri poškodovanju ni mogoče spremeniti. Po potrebi vključujeta sklic na žlahtniteljsko pravico in sklic na register iz člena 46 v primeru nadaljnjih pravic intelektualne lastnine. [Sprememba 116]3.Pristojni organ lahko kjer koli na uradni etiketi ali etiketi izvajalca dejavnosti navede dodatne informacije, kadar je to ustrezno, razen tam, kjer so navedeni elementi iz odstavka 4. Take informacije se navedejo s črkami, ki niso večje od tistih, ki se uporabljajo za vsebino uradne etikete ali etikete izvajalca dejavnosti iz odstavka 4. Navedene dodatne informacije so izključno dejstva, ne predstavljajo oglasnega gradiva ter se nanašajo le na zahteve glede pridelave in trženja ter označevanja gensko spremenjenih organizmov ali rastlin NGT kategorije 1, kot so opredeljene v členu 3(7) Uredbe (EU) …/… (Urad za publikacije, vstaviti sklic na uredbo o NGT …). [Sprememba 117]4.Komisija glede na zadevne kategorije ali tipe rastlinskega razmnoževalnega materiala z izvedbenimi akti določi vsebino, velikost, barvo in obliko uradne etikete ali etikete izvajalca dejavnosti, kakor je ustrezno, in sicer za:(a)uradno etiketo iz člena 15(1);(b)etiketo izvajalca dejavnosti iz člena 16;(c)etiketo za mešanice iz člena 21(1);(d)etiketo za ohranjevalne mešanice iz člena 22(1);(e)etiketo za ponovno pakirana in ponovno označena semena iz člena 23(5);(f)etiketo za rastlinski razmnoževalni material, ki pripada ohranjevalnim sortam iz člena 26(2);(g)etiketo za rastlinski razmnoževalni material, ki se trži končnim uporabnikom, iz člena 28(1), točka (a);(h) etiketo za rastlinski razmnoževalni material, ki ga tržijo nekatere genske banke, organizacije in mreže iz člena 29; [Sprememba 118](i) etiketo za žlahtniteljev material iz člena 31(2); [Sprememba 119](j)etiketo za rastlinski razmnoževalni material še neregistriranih sort iz člena 32(5);(k)etiketo za rastlinski razmnoževalni material, odobren v primerih začasnih težav pri dobavi, kot je navedeno v členu 33(2), in(l)etiketo za semena z začasnim dovoljenjem za trženje iz člena 34(3);(m)etiketo za semena, ki še niso dokončno certificirana, iz člena 35(3);(n)etiketo za rastlinski razmnoževalni material iz člena 40(1) in (2), uvožen iz tretjih držav;(na) etiketo za večklonski material iz člena 9(4). [Sprememba 120]Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2).5.Pristojni organ lahko izvajalcu poslovne dejavnosti dovoli, da navede informacije, ki niso vsebina iz odstavka 4, razen oglasnega gradiva, na rob uradne etikete, na površino, ki ni večja od 20 % celotne površine uradne etikete, ter jih označi z naslovom „Neuradne informacije“. Te informacije so napisane s črkami, ki niso večje od tistih, ki se uporabljajo za vsebino uradne etikete iz odstavka 4.

Člen 18Sklicevanje na partijeUradna etiketa in etiketa izvajalca dejavnosti se izdata za vsako partijo.Če se partija iste sorte razdeli na dve ali več partij, se za vsako partijo izda nova uradna etiketa ali etiketa izvajalca dejavnosti.Če se več partij iste sorte združi v novo partijo, se za to novo partijo izda nova uradna etiketa ali etiketa izvajalca dejavnosti.

Člen 19Neskladnost rastlinskega razmnoževalnega materiala z zahtevami glede pridelave in trženjaČe se pri uradnem nadzoru, ki se izvede med trženjem rastlinskega razmnoževalnega materiala, pokaže, da predosnovna, osnovna, certificirana ali standardna semena oziromata material niso bili pridelani ali trženini bil pridelan ali tržen v Uniji v skladu z ustreznimi zahtevami iz člena 7 ali 8, ali če sortna pristnost in čistost rastlinskega razmnoževalnega materiala nista bili potrjeni pri preizkušanju na kontrolni parcelici v skladu s členom 24, ki veljajo zanj, pristojni organi zagotovijo, da zadevni izvajalec poslovne dejavnosti sprejme potrebne popravne ukrepe v zvezi z zadevnim rastlinskim razmnoževalnim materialom ter svojimi prostori in metodami pridelave, kot je ustrezno. Cilj teh ukrepov je doseči enega ali več od naslednjih rezultatov: [Sprememba 121](a)zadevni rastlinski razmnoževalni material izpolnjuje ustrezne zahteve;(b)zadevni rastlinski razmnoževalni material se umakne s trga ali se uporablja kot material, ki ni rastlinski razmnoževalni material;(c)zadevni rastlinski razmnoževalni material, razen standardnega semena ali standardnega materiala, heterogenih semen in rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki se trži v skladu z odstopanji iz členov 27 do 30, se prideluje ali trži v nižji kategoriji v skladu z zahtevami, ki se uporabljajo za navedeno kategorijo; [Sprememba 122](d)zoper izvajalca poslovne dejavnosti se lahko po potrebi uvedejo dodatne sankcije poleg preklica ali spremembe pooblastila iz člena 11. [Sprememba 123]

Člen 20Rastlinski razmnoževalni material, ki se prideluje in trži samo kot predosnovna, osnovna ali certificirana semena oziroma material1.Rastlinski razmnoževalni material, ki pripada rodovom ali vrstam iz Priloge IV, se lahko prideluje in trži samo kot predosnovna, osnovna ali certificirana semena oziroma material.2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 75 za spremembo Priloge IV.Z delegiranim aktom iz prvega pododstavka se rod ali vrsta doda v Prilogo IV, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:(a)obstaja potreba po višjih zagotovilih glede kakovosti semen tega rodu ali vrste ter(b)stroški dejavnosti potrjevanja, potrebni za pridelavo in trženje zadevnega semena kot predosnovnega, osnovnega in certificiranega semena, so sorazmerni:(i)z namenom zagotavljanja prehranske in krmne varnosti ali visoke vrednosti za industrijsko predelavo ter(ii)z gospodarskimi koristmi, ki izhajajo iz najvišjih standardov glede pristnosti in kakovosti semena zaradi skladnosti z zahtevami za predosnovno, osnovno in certificirano seme v primerjavi z zahtevami za standardno seme.Ta sorazmernost temelji na splošni oceni kombinacije naslednjih elementov: pomena zadevnega rodu ali vrste za prehransko in krmno varnost v Uniji; količine tega semena, pridelane v Uniji; povpraševanja izvajalcev poslovne dejavnosti in izvajalcev dejavnosti v živilski industriji/industriji krme po tem semenu; stroškov pridelave predosnovnega, osnovnega in certificiranega semena v primerjavi s stroški pridelave drugega semena istega rodu ali vrste ter gospodarskih koristi, ki izhajajo iz pridelave in trženja predosnovnega, osnovnega in certificiranega semena, v primerjavi z drugim semenom istega rodu ali vrste.Z delegiranim aktom iz prvega pododstavka se rod ali vrsta črta iz Priloge IV, če ni več izpolnjen eden od pogojev iz drugega pododstavka, točka (b)(i) in (ii).2a. Na zahtevo države članice lahko Komisija z izvedbenimi akti državi članici dovoli, da je oproščena obveznosti uporabe določb iz tega člena za pridelavo in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala na njenem ozemlju, ki se posebej nanaša na rod ali vrsto iz Priloge IV, ki se običajno ne razmnožuje ali trži na njenem ozemlju. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2).Dovoljenje iz prvega pododstavka tega odstavka temelji na oceni pogojev iz odstavka 2, drugi pododstavek, točki (a) in (b).Dovoljenje iz prvega pododstavka tega odstavka se redno pregleduje. Komisija lahko z izvedbenimi akti odloči, da se dovoljenje razveljavi, če meni, da ni več upravičeno glede na pogoje iz odstavka 2, drugi pododstavek, točki (a) in (b). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2). [Sprememba 124]

ODDELEK 6POSEBNE ZAHTEVE ZA MEŠANICE SEMEN, PONOVNO PAKIRANJE SEMEN IN PREIZKUŠANJA NA KONTROLNI PARCELICI ZA SEMENA

Člen 21Mešanice semen1.Mešanice certificiranega semena ali mešanice standardnega semena različnih rodov ali vrst, navedenih v Prilogi I, del Adela A in B, ki izpolnjujejo zahteve iz členov 5 do 8, bodisi v kombinaciji s trgovskim semenom ali ne, ter mešanice različnih sort navedenih rodov ali vrst se lahko pridelujejo in tržijo v Uniji, če izpolnjujejo zahteve iz tega člena. [Sprememba 125]Semena, vključena v te mešanice, so opremljena z:(a)uradno etiketo, kadar je mešanica sestavljena samo iz certificiranih semen, ali(b)etiketo izvajalca dejavnosti, kadar je mešanica sestavljena samo iz standardnega semena ali certificiranega in standardnega semena v vseh drugih primerih. [Sprememba 126]Izvajalci poslovne dejavnosti za namene drugega pododstavka, točka (a), pristojnemu organu predložijo seznam sort in sestavin trgovskih semen, iz katerih sestoji mešanica, in njihova razmerja za preverjanje ustreznosti teh sort. [Sprememba 127]2.Mešanice semen iz odstavka 1 lahko pridelujejo samo izvajalci poslovne dejavnosti, ki jim dovoljenje za pridelavo izda pristojni organ. Izvajalci poslovne dejavnosti za pridobitev dovoljenja za pridelavo takih mešanic izpolnjujejo naslednje zahteve:(a)nameščeno imajo ustrezno opremo in vzpostavljene ustrezne postopke za mešanje, s katerimi se zagotavlja, da je končna zmes enotna ter da je mogoče doseči navedeno razmerje med sestavnimi sortami v vsaki posodi;(b)imajo osebo, ki nadzira mešanje in pakiranje ter je za te dejavnosti neposredno odgovorna, in(c)vodijo register semenskih mešanic ter njihove predvidene uporabe.3.Mešanje in pakiranje semen iz odstavka 1, točka (a), se izvajata pod nadzorom pristojnega organa.Mešanje se izvaja tako, da se zagotovi, da ni tveganja za prisotnost semen, ki niso namenjena vključitvi v mešanico, in da je nastala mešanica čim bolj homogena.Teža semena v eni sami posodi, ki je sestavljeno iz mešanice vrst z drobnimi semeni in vrst, katerih seme je večje od velikosti pšenice, ne sme presegati 40 kg.4.Komisija lahko z izvedbenimi akti ob upoštevanju tehničnega in znanstvenega razvoja ter izkušenj, pridobljenih z uporabo tega člena, določi pravila o:(a)opremi in postopku za mešanje;(b)največjih velikostih partij za določene vrste in sorte.Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2).

Člen 22Ohranjevalne mešanice1.Države članice lahko z odstopanjem od členov 5 do 8 in člena 21(1) dovolijo pridelavo in trženje mešanice semen različnih rodov ali vrst, navedenih v Prilogi I, del Adeli A, B in C, ter različnih sort teh rodov ali vrst skupaj s semeni rodov ali vrst iz drugih delov navedene priloge, ali rodov ali vrst, ki v navedeni prilogi niso navedene, če taka mešanica izpolnjujetake mešanice izpolnjujejo vse naslednje pogoje: [Sprememba 128](a)prispevaprispevajo k ohranjanju genskih virov ali obnovi naravnega okolja inter [Sprememba 129](b)jeso naravno povezanapovezane z določenim območjem (v nadaljnjem besedilu: območje viraregija porekla), ki prispeva k ohranjanju genskih virov ali obnovi naravnega okolja; [Sprememba 130](c)izpolnjujeizpolnjujejo zahteve iz Priloge V; [Sprememba 131](ca) ne vsebujejo GSO ali rastline NGT kategorije 1, kot je opredeljena v členu 3(7) Uredbe (EU) …/… [uredba o NGT], ali rastline NGT kategorije 1 ali 2, kot je opredeljena v členu 3(8) navedene uredbe. [Sprememba 132]Taka mešanica jeTake mešanice so t. i. „ohranjevalna mešanicaohranjevalne mešanice“ in to se navede na etiketi. [Sprememba 133]2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 75 za spreminjanje Priloge V v zvezi z naslednjimi elementi:(a)zahteve za pridobitev dovoljenja za mešanice semen, nabranih neposredno na mestu v naravi, ki je del opredeljenega območja viraopredeljene regije porekla, za ohranjanje in obnovo naravnega okolja (neposredno požete ohranjevalne mešanice); [Sprememba 134](b)zahteve za pridobitev dovoljenja za pridelane ohranjevalne mešanice;(c)uporaba in vsebnost nekaterih vrst;(d)zahteve glede zapečatenja in pakiranja;(e)zahteve za izdajo dovoljenja izvajalcem poslovne dejavnosti.Te spremembeTi delegirani akti temeljijo na izkušnjah, pridobljenih z izvajanjem tega člena, na kakršnem koli tehničnem in znanstvenem razvoju ter na izboljšanju kakovosti in pristnosti ohranjevalnih mešanic. Nanašajo se lahko samo na določene rodove ali vrste. [Sprememba 135]3.Izvajalci poslovne dejavnosti za vsako pridelovalno sezono zadevnim pristojnim organom sporočijo količino ohranjevalnih mešanic, ki jih pridelajo in tržijo.Države članice Komisiji in drugim državam članicam na zahtevo poročajo o količini ohranjevalnih mešanic, pridelanih in trženih na njihovem ozemlju, in po potrebi o imenih organov, pristojnih za rastlinske genske vire, ali organizacij, priznanih v ta namen.

Člen 23Ponovno pakiranje in ponovno označevanje partij semenrastlinskega razmnoževalnega materiala [Sprememba 136]1.Partije semenrastlinskega razmnoževalnega materiala predosnovnega, osnovnega in certificiranega semena se ponovno pakirajo in ponovno označijo v skladu s tem členom ter členoma 14 in 15, kadar je to potrebno za razdelitev ali združevanje partij. [Sprememba 137]2.Ponovno pakiranje in ponovno označevanje partije semenrastlinskega razmnoževalnega materiala izvaja: [Sprememba 138](a)izvajalec poslovne dejavnosti pod uradnim nadzorom pristojnega organa ali(b)vzorčevalec semena, ki ga za ta namen pooblasti in nadzoruje pristojni organ in ki poroča temu pristojnemu organu.Pristojni organ v primeru iz točke (b) izvajalca poslovne dejavnosti vnaprej obvesti, da izvajalec poslovne dejavnosti organizira sodelovanje z vzorčevalcem semena.3.Izvajalec poslovne dejavnosti in vzorčevalec semena pri ponovnem pakiranju in ponovnem označevanju partij semena sprejmeta vse ukrepe za zagotovitev, da se med ponovnim pakiranjem ohranita pristnost in sortna čistost partije semen, da ne pride do kontaminacije ter da je pridobljena partija semen čim bolj homogena.4.Izvajalci poslovne dejavnosti in vzorčevalec semena pri ponovnem pakiranju in ponovnem označevanju partij semen vodijo evidenco tri leta po zadevnem ponovnem označevanju in ponovnem pakiranju. Informacije v evidenci vključujejo:(a)referenčno številko izvirne partije semena;(b)referenčno številko ponovno pakirane ali ponovno označene partije semena;(c)težo izvirne partije semena;(d)težo ponovno pakirane ali ponovno označene partije semena;(e)datum dokončne odstranitve partije.Te evidence se vodijo v obliki, ki omogoča ugotavljanje pristnosti in preverjanje verodostojnosti izvirne partije semen, ki je bila ponovno pakirana in ponovno označena. Na zahtevo se dajo na voljo pristojnemu organu.5.Izvirni pečati in etikete se odstranijo iz partije semen. Izvajalci poslovne dejavnosti ali vzorčevalec semena hrani tudi nadomeščeno etiketo vsake vsebovane partije semen.Na novih etiketah se navede bodisi referenčna številka prvotne partije semen bodisi referenčna številka nove partije semen, ki jo dodeli pristojni organ.6.Kadar pristojni organ dodeli referenčno številko nove partije semen, vodi evidenco referenčne številke prejšnje partije semena ali zagotovi, da je ta prejšnja številka navedena na novih etiketah.7.Ponovno pakiranje mešanic certificiranega semena se lahko izvede samo, kadar izvajalec poslovne dejavnosti ali vzorčevalec semena ugotovi, da se bo razmerje med različnimi sestavinami v mešanici med postopkom ponovnega pakiranja ohranilo.

Člen 24Preizkušanja na kontrolni parcelici za predosnovna, osnovna in certificirana semena1.Pristojni organi po pridelavi predosnovnih, osnovnih in certificiranih semen poleg inšpekcijskih pregledov na terenu izvedejo letne preizkuse na polju takoj po sezoni ali med njo po odvzemu vzorcev, in sicer na parcelah, kjer poteka primerjava sorte z uradno potrjenim vzorcem semena sorte, da se ugotovi, ali so značilnosti sort v postopku pridelave ostale nespremenjene, ter da se preverita sortna pristnost in čistost posameznih partij semen.Ti preizkusi se uporabijo za ocenjevanje:(a)ali so izpolnjene zahteve za naslednje kategorije ali množitve. Kadar se s takimi preizkusi neposredno naslednje kategorije ali množitve ugotovi, da sortna pristnost ali čistost semen ni bila ohranjena, pristojni organ ne potrdi semena, pridobljenega iz zadevne partije;(b)da tako seme izpolnjuje ustrezne zahteve glede pristnosti in kakovosti ter druge ustrezne zahteve glede potrjevanja. Če se na podlagi rezultata takega preizkusa ugotovi, da zahteve iz člena 7 niso bile izpolnjene, pristojni organ zadevno partijo umakne s trga ali zagotovi njeno skladnost z veljavnimi zahtevami.2.Delež teh kontrolnih parcelic, na katerih se opravi preizkušanje predosnovnega, osnovnega in certificiranega semena, se določi na podlagi analize tveganja v zvezi z morebitno neskladnostjo semen z ustreznimi zahtevami.3.Preizkušanja na kontrolni parcelici se na podlagi analize tveganja iz odstavka 2 izvedejo na vzorcih, ki jih pristojni organ odvzame iz požetega semena.4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil o preizkušanjih semen na kontrolni parcelici za posamezen rod ali vrsto. Ta pravila se prilagodijo razvoju znanstvenega in tehničnega znanja ter mednarodnim standardom in se lahko določijo za posamezne rodove, vrste ali kategorije. Lahko se nanašajo na:(a)merila za izvedbo analize tveganja iz odstavka 2;(b)postopek preizkušanja;(c)vrednotenje rezultatov preizkusov.5.Za nadzor sortne pristnosti in čistosti se lahko kot dopolnilno orodje uporabijo biomolekularne tehnike, kadar rezultati preizkušanj na kontrolni parcelici iz odstavka 1 niso zanesljivi.

Člen 25Preizkušanja na kontrolni parcelici za standardna semena1.Pristojni organi po trženju standardnih semen izvedejo preizkušanja na kontrolni parcelici, če to izhaja iz analize tveganja, da preverijo, ali semena izpolnjujejo ustrezne zahteve glede sortne pristnosti in sortne čistosti ter druge ustrezne zahteveiz člena 8 in Priloge III, kot je primerno. [Sprememba 139]2.Delež preizkušanj na kontrolni parcelici se določi na podlagi analize tveganja v zvezi z morebitno neskladnostjo zadevnih semen z navedenimi zahtevami. To analizo tveganja izvede pristojni organ na podlagi ozemeljskih značilnosti, tveganja za zdravje rastlin v regiji in izkušenj izvajalca dejavnosti. [Sprememba 140]3.Preizkušanja na kontrolni parcelici iz odstavka 1 se na podlagi analize tveganja neskladnosti z zadevnimi pravili izvajajo letno z uporabo vzorcev, ki jih pristojni organ odvzame iz homogenih partij semen. S temi preskusi se ocenijo pristnost in sortna čistost zadevnega semena ter njegova stopnja kalivosti in analitična čistost.4.Za nadzor sortne pristnosti in čistosti se lahko kot dopolnilno orodje uporabijo biomolekularne tehnike, kadar rezultati preizkušanj na kontrolni parcelici polju iz odstavka 1 niso zanesljivi.

ODDELEK 7Odstopanja od zahtev iz členov 5 do 25

Člen 26Rastlinski razmnoževalni material, ki pripada ohranjevalnim sortam1.Rastlinski razmnoževalni material, ki pripadarodov in vrst, ki so navedeni v Prilogi IV in ki pripadajo ohranjevalni sorti, vpisani v nacionalni register sort iz člena 44(1), točka (b), se lahko z odstopanjem od člena 20 v Uniji prideluje in trži kot standardno seme ali material, če izpolnjuje vse zahteve glede standardnega semena in materiala za zadevne vrste, kot je navedeno v členu 8. [Sprememba 141]2.Rastlinski razmnoževalni material iz odstavka 1 je opremljen z etiketo izvajalca dejavnosti z navedbo „Ohranjevalna sorta“.3.Izvajalec poslovne dejavnosti, ki uporablja to odstopanje, vsako leto uradno obvesti pristojni organ o tej dejavnosti v zvezi z zadevnimi vrstami in količinami. [Sprememba 142]

Člen 27Rastlinski razmnoževalni material iz heterogenega materiala1.Rastlinski razmnoževalni material iz heterogenega materiala se lahko z odstopanjem od člena 5 prideluje in trži v Uniji, ne da bi pripadal sorti, z izjemo pridelovanja in trženja krmnih rastlin, navedenih v Prilogi I. Rastlinski razmnoževalni. Heterogeni material iz heterogenega materiala se pred pridelavo in/ali trženjem v skladu z zahtevami iz Priloge VI priglasi pristojnemu organu, ki ga vpiše v register. [Sprememba 143]2.Z odstopanjem od člena 7(1) in (3) ter7, člena 8, člena 8(1) in (3)13(2) in (5) ter členov od 18 do 20 se rastlinski razmnoževalni material iz heterogenega materiala iz odstavka 1 prideluje in trži v skladu z zahtevami iz Priloge VI. [Sprememba 144]3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 75 za spreminjanje Priloge VI. Te spremembe se lahko nanašajo na vse ali samo na določene rodove ali vrste in so namenjene:(a)izboljšanju zagotavljanja informacij v uradnih obvestilih ter opisa in ugotavljanja pristnosti heterogenega rastlinskega razmnoževalnega materiala, in sicer na podlagi izkušenj, pridobljenih z uporabo zadevnih pravil;(b)izboljšanju pravil o pakiranju in označevanju heterogenega rastlinskega razmnoževalnega materiala na podlagi izkušenj, pridobljenih pri pregledih, ki jih izvajajo pristojni organi;(c)izboljšanju pravil o vzdrževanju heterogenega rastlinskega razmnoževalnega materiala, kjer je primerno, ob upoštevanju razvoja dobrih praks. [Sprememba 145]Te spremembe se sprejmejo zaradi prilagoditve razvoju ustreznih tehničnih in znanstvenih dokazov ter mednarodnim standardom in za nadaljnje ukrepanje v okviru izkušenj, pridobljenih z uporabo tega člena v zvezi z vsemi ali samo nekaterimi rodovi ali vrstami.4.Vsak izvajalec poslovne dejavnosti, ki prideluje in/ali namerava tržiti rastlinski razmnoževalni material iz heterogenega materiala, pristojnemu organu pred trženjem predloži uradno obvestilo. Če pristojni nacionalni organ v roku, ki ga je določil,treh mesecih ne zahteva nobenih dodatnih informacij, se rastlinski razmnoževalni material iz heterogenega materiala lahko trži. [Sprememba 146]5.Izvajalec poslovne dejavnosti zagotovi sledljivost rastlinskega razmnoževalnega materiala iz heterogenega materiala tako, da hrani informacije, s katerimi je mogoče ugotoviti identiteto izvajalcev poslovne dejavnosti, ki so temu izvajalcu dejavnosti dobavili izhodiščni material, ki se uporablja za pridelavo (starševski material) heterogenega materiala.Izvajalec poslovne dejavnosti hrani te informacije pet let.Izvajalec poslovne dejavnosti, ki prideluje rastlinski razmnoževalni material iz heterogenega materiala, namenjen trženju, evidentira in hrani tudi naslednje informacije:(a)ime vrste in poimenovanje, ki se uporabljata za vsak priglašeni heterogeni material;(b)vrsto tehnike, ki se uporablja za pridelavo heterogenega materiala iz odstavka 1;(c)opis značilnosti priglašenega heterogenega materiala;(d)lokacijo razmnoževanja ali pridelave rastlinskega razmnoževalnega materiala iz heterogenega materiala in lokacijo pridelave; [Sprememba 147](e)površino za pridelavo rastlinskega razmnoževalnega materiala iz heterogenega materiala in pridelano količino.Pristojni organi imajo dostop do informacij iz tega odstavka v okviru nadzora po dajanju na trg. [Sprememba 148]6.Za primernost poimenovanja heterogenega materiala se ustrezno uporablja člen 54.7.Pristojni organi heterogeni material, kot je bil priglašen v skladu z odstavkom 1, vpišejo v namenski register (v nadaljnjem besedilu: register za heterogeni material). Za izvajalce poslovne dejavnosti je registracija brezplačna. [Sprememba 149]Pristojni organi vodijo, posodabljajo in objavijo ta register, omogočijo spletni dostop do njega ter o njegovi vsebini in posodobitvah nemudoma uradno obvestijo Komisijo. [Sprememba 150]

Člen 28Rastlinski razmnoževalni material, ki se trži končnim uporabnikom1.Z odstopanjem od členov 5 do 12 ter členov 14, 15 in 20 se lahko rastlinski razmnoževalni material trži končnim uporabnikom, če izpolnjuje vse naslednje zahteve:(a)ima etiketo izvajalca dejavnosti, ki vsebuje poimenovanje rastlinskega razmnoževalnega materiala in navedbo „Rastlinski razmnoževalni material za končne uporabnike – ni uradno potrjen“ ali v primeru semen „Semena za končne uporabnike – niso uradno potrjena“;(b)če ne pripada sorti, vpisani v nacionalni register sort iz člena 44, se zagotovi javna dostopnost njegovega opisa na podlagi zasebne dokumentacije, in sicer v tržnem katalogu, ki ga hrani izvajalec poslovne dejavnosti. Izvajalec poslovne dejavnosti da to zasebno dokumentacijo na voljo pristojnemu organu na zahtevo tega organa;(c)je praktično nenapaden z za kakovost škodljivimi organizmi in praktično brez kakršnih koli pomanjkljivosti, ki lahko znižujejo njegovo kakovost kot razmnoževalni material, ter ima zadovoljivo rastno moč in velikost za to, da je uporaben za razmnoževanje rastlinskega materiala, v primeru semen pa dovolj dobro kali, ter(d)se trži v obliki posameznih rastlin ali, v primeru semen in gomoljev, v majhni embalaži.Izvajalec poslovne dejavnosti, ki uporablja to odstopanje, vsako leto uradno obvesti pristojni organ o tej dejavnosti v zvezi z zadevnimi vrstami in količinami. [Sprememba 151]2. Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o zahtevah glede velikosti, oblike in zapečatenja majhne embalaže iz odstavka 1, točka (d) ter ravnanja z njo.Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2). [Sprememba 152]

Člen 29Rastlinski razmnoževalni material, ki se trži genskim bankam, organizacijam in mrežam, ki so namenjene dinamičnemu ohranjanju, ter med njimi in znotraj njih [Sprememba 153]1.Z odstopanjem od členov 5 do 25 se lahko rastlinski razmnoževalni material trži genskim bankam, organizacijam in mrežam, vključno s kmeti, ki opravljajo dinamično ohranjanje, ali med njimi in znotraj njih, ali pa ga tržijo te organizacije in mreže, pri čemer je njihov zakonsko določen cilj ali cilj, o katerem je bil uradno obveščen pristojni organ, ohraniti rastlinske genske vire,se vse dejavnosti pa se izvajajo za nepridobitne namene. [Sprememba 154]Prav tako lahko te genske banke, organizacije in mreže lahkoza ohranjanje ali njihovi člani ta material za nepridobitne namene tržijo tudi osebam, ki izvajajo dejavnosti dinamičnega ohranjanja tega rastlinskega razmnoževalnega materiala, kot končnim potrošnikom ali za namene kmetovanja. [Sprememba 155]V primerih, predvidenih v prvem in drugem pododstavku, rastlinski razmnoževalni material izpolnjuje naslednje zahteve:(a)vpisan je v register, ki ga vodijo navedene genske banke, organizacije in mreže za ohranjanje, z osnovnim opisom navedenega rastlinskega razmnoževalnega materiala, če ne pripada sorti, vpisani v nacionalni register sort iz člena 44, ter je v njem ustrezno opisan; [Sprememba 156](b)navedene genske banke, organizacije in mreže za ohranjanje ohranjajo ta rastlinski razmnoževalni material, kadar količine to omogočajo, njegove vzorce pa morajo dati na voljo pristojnim organom na njihovo zahtevo, ter [Sprememba 157](c)je praktično nenapaden z za kakovost škodljivimi organizmi in praktično brez kakršnih koli pomanjkljivosti, ki lahko znižujejo njegovo kakovost kot razmnoževalni material, ter ima zadovoljivo rastno moč in velikost za to, da je uporaben za razmnoževanje rastlinskega materiala, v primeru semen pa dovolj dobro kali. [Sprememba 158]2.Genske banke,Naravovarstvene organizacije in mreže pristojni organ uradno obvestijo o uporabi odstopanja iz odstavka 1 ter zadevnih vrstah. [Sprememba 159]

Člen 30SemeRastlinski razmnoževalni material, ki si ga kmetje izmenjujejo v naravi [Sprememba 160]1.Kmetje si lahko z odstopanjem od členov 5 do 25 v naravi ali za denarno nadomestilo izmenjujejo semena, če taka semena izpolnjujejorastlinski razmnoževalni material, če tak material izpolnjuje vse naslednje pogoje: [Sprememba 161](1)se pridelujejoprideluje v lastnih prostorih zadevnega kmeta; [Sprememba 162](2)izhajajo iz lastne žetveizhaja iz lastnih kmetijskih rastlin zadevnega kmeta; [Sprememba 163](3)v primeru semen niso predmet pogodbe o opravljanju storitev, ki jo zadevni kmet sklene z izvajalcem poslovne dejavnosti, ki prideluje seme, ter [Sprememba 164](4)semerastlinski razmnoževalni material se uporablja za dinamično upravljanje z lastnim semenom kmetarastlinskim razmnoževalnim materialom in njegovo ohranjanje z namenom prispevanja h kmetijski biotski raznovrstnosti. [Sprememba 165]2.Taka semena izpolnjujejoTak rastlinski razmnoževalni material izpolnjuje vse naslednje zahteve: [Sprememba 166](a)ne pripadajo sorti, za katero so bile podeljene žlahtniteljske pravice v skladu z Uredbo (ES) št. 2100/94;(b)so omejena na majhne količine, ki jih pristojni organi določijo za posamezne vrste na leto in na kmeta, njihovaje količinsko omejen, njegova izmenjava pa ne poteka prek komercialnih posrednikov ali javne tržne ponudbe, ter [Sprememba 167](c)so praktično nenapadena z za kakovost škodljivimi organizmi in praktično brez kakršnih koli pomanjkljivosti, ki bi lahko vplivale na njihovo kakovost, za kot semena pa, da, ter dovolj dobro kalijo. [Sprememba 168]3. Države članice vsako leto uradno obvestijo Komisijo in druge države članice o količinah za posamezno vrsto, opredeljenih v skladu z odstavkom 2, točka (b). [Sprememba 169]

Člen 30aNajvečja količina vsake vrste, ki se lahko izmenjaNa Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 za dopolnitev te uredbe, da bi za vsako vrsto določila največja količina, ki se lahko izmenja, iz člena 30(2), točka (b). Ta količina se določi ob upoštevanju potreb malih poklicnih kmetov in tveganj za zdravje rastlin, hkrati pa spodbuja razvoj in vzdrževanje raznolikih sistemov kmetovanja. [Sprememba 170]

Člen 31Žlahtniteljevo seme 1. Pristojni organ lahko z odstopanjem od členov 5 do 25 izvajalcem dejavnosti dovoli, da semena iz množitev pred predosnovno kategorijo tržijo drugemu izvajalcu dejavnosti za žlahtnjenje novih sort (žlahtniteljevo seme).Pristojni organ ob izdaji tega dovoljenja določi obdobje veljavnosti dovoljenja in količine za posamezno vrsto.2. Rastlinski razmnoževalni material iz odstavka 1 se opremi z etiketo, ki jo izda izvajalec poslovne dejavnosti in vsebuje navedbo „žlahtniteljevo seme“ ter se namesti na posodo, snop ali embalažo navedenega materiala, kakor je ustrezno.Preden se uporabi kot predosnovno seme, se zapečati in označi s številko partije, ki se bo uporabila za ugotavljanje pristnosti in preizkušanje na kontrolni parcelici. [Sprememba 171]

Člen 32Rastlinski razmnoževalni material še neregistriranih sort1.Pristojni organ lahko z odstopanjem od člena 5 izvajalcem poslovne dejavnosti dovoli, da za namene razmnoževanja pridelujejo in tržijo predosnovna in osnovna semena in material, standardno seme in standardni material sorte, ki še ni vpisana v nacionalni register sort iz člena 44, če so izpolnjene vse naslednje zahteve: [Sprememba 172](a)zadevni tržni sektorji morajo ta material ali semena pridobiti vnaprej, da bodo imeli ob registraciji zadevne sorte na voljo dovolj zalog, ter(b)ni tveganja, da zaradi takega dovoljenja ne bo mogoče zadovoljivo ugotoviti pristnosti trženega rastlinskega razmnoževalnega materiala ali da bo tako dovoljenje privedlo do nezadostne kakovosti tega materiala, in(c)zadevni rastlinski razmnoževalni material pripada sorti, za katero je bila pri nacionalnem registru sort vložena vloga za registracijo v skladu s členom 55.Tako dovoljenje se lahko izda za največ tri leta v primeru semen in pet let v primeru rastlinskega razmnoževalnega materiala, razen semen, ter za majhneomejene količine na posamezno vrsto, kot jih določi pristojni organ glede na obseg pridelave na ravni države članice. [Sprememba 173]To odstopanje se ne uporablja za rastlinski razmnoževalni material, ki je sestavljen iz gensko spremenjenega organizma v smislu Direktive 2001/18/ES. [Sprememba 174]2.Z odstopanjem od členov 5, 7, 10, 11, 12, 15, 20, 23 in 24 lahko pristojni organ izvajalcem poslovne dejavnosti za največ tri leta v primeru semen in največ pet let v primeru rastlinskega razmnoževalnega materiala, razen semen, ter za majhneomejene količine na posamezno vrsto, kot jih določi pristojni organ glede na obseg pridelave na ravni države članice, dovoli, da pridelujejo in tržijo rastlinski razmnoževalni material, ki pripada sorti, ki še ni vpisana v nacionalni register sort iz člena 44, če so izpolnjene vse naslednje zahteve: [Sprememba 175](a)rastlinski razmnoževalni material, za katerega je bilo izdano dovoljenje, se uporablja samo za preskuse ali poskuse, ki jih izvajajo izvajalci poslovne dejavnosti, da bi zbrali informacije o gojenju ali uporabi zadevne sorte na kmetijah;(b)trži se samo tistim izvajalcem poslovne dejavnosti, ki ga ne tržijo naprej in ki pripravijo poročilo o rezultatih preskusov ali poskusov v zvezi z informacijami o gojenju ali uporabi navedene sorte;(c)ni tveganja, da zaradi takega dovoljenja ne bo mogoče zadovoljivo ugotoviti pristnosti trženega rastlinskega razmnoževalnega materiala ali da bo tako dovoljenje privedlo do nezadostne kakovosti tega materiala, in(d)rastlinski razmnoževalni material, za katerega je bilo izdano dovoljenje, izpolnjuje zahteve za standardni rastlinski razmnoževalni material za zadevne vrste.3.Izvajalec poslovne dejavnosti za pridobitev dovoljenja iz odstavkov 1 in 2 pristojnim organom predloži zahtevek, v katerem navede informacije o:(a) pridelavi zalog predosnovnih, osnovnih in certificiranih semen in materiala, ki so na voljo pred registracijo sorte, ter predvidenih preskusih in poskusih za standardna semena in material; [Sprememba 176](b)sklicu žlahtnitelja na sorto, ki je navedena v vlogi za registracijo;(c)po potrebi postopku za vzdrževanje sorte;(d)organu, pri katerem je vloga za registracijo sorte v obravnavi, in sklicu na navedeno vlogo.(e) mestu, kjer bo potekala pridelava, in [Sprememba 177](f) količini materiala, ki bo dostopna na trgu. [Sprememba 178]4.Države članice, katerih pristojni organi so izdali dovoljenje iz odstavkov 1 in 2, o tem letno obvestijo druge države članice in Komisijo.5.Rastlinski razmnoževalni material iz odstavkov 1 in 2 se opremi z etiketo, ki jo izda izvajalec poslovne dejavnosti, z navedbo „Sorta, ki še ni uvrščena na seznam“.

Člen 33Dovoljenje v primeru začasnih težav pri dobavi1.Komisija lahkoje za odpravo začasnih težav pri splošni dobavi rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki lahko nastanejo v Uniji zaradi slabih vremenskih razmer ali drugih nepredvidenih okoliščin, z izvedbenim aktompooblaščena za sprejetje delegiranih aktov iz člena 75, da spremeni to uredbo, da za največ eno leto pooblasti države članice, da dovolijo trženje kategorij predosnovnega, osnovnega ali certificiranega materiala ali semena, ki izpolnjuje enega od naslednjih pogojev: [Sprememba 179](a)pripada sorti, ki ni vključena v nacionalni register sort, ali(b)izpolnjuje zahteve, ki so manj stroge od zahtev iz člena 7(1).Točka (a) se uporablja z odstopanjem od člena 5, točka (b) pa z odstopanjem od člena 7(1).Z navedenim izvedbenimdelegiranim aktom se lahko določijo največje količine za posamezen rod ali vrsto, ki se lahko tržijo. [Sprememba 180]Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2). [Sprememba 181]2.Rastlinski razmnoževalni material iz odstavka 1 se opremi z etiketo, na kateri je navedeno, da zadevni rastlinski razmnoževalni material pripada neregistrirani sorti ali izpolnjuje zahteve glede kakovosti, ki so manj stroge od tistih iz člena 7(1), kakor je ustrezno.3.Komisija lahko z izvedbenim aktomje pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 za spremembo te uredbe, da odloči, da je treba zadevno dovoljenje razveljaviti ali spremeniti, če ugotovi, da ni več potrebno ali sorazmerno s ciljem odprave začasnih težav pri splošni dobavi zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2). [Sprememba 182]4.Države članice lahko brez pridobitve pooblastila Komisije iz odstavka 1 za največ eno leto in za omejeno količino na posamezen rod ali vrsto, kolikor je potrebno zaradi zadevnih težav pri dobavi, dovolijo pridelavo in trženje semen, katerih stopnje kalivosti so za 15 odstotnih točk nižje od tistih, določenih v skladu z izvedbenim aktom iz člena 7(3).4a. Država članica, ki uporablja odstopanje iz odstavka 4, o tem obvesti Komisijo. [Sprememba 183]4b. Ta izredna odobritev se ne uporablja za rastlinski razmnoževalni material, ki je sestavljen iz gensko spremenjenega organizma v smislu Direktive 2001/18/ES. [Sprememba 184]

Člen 34Začasno dovoljenje v nujnih primerih trženja semen, ki niso potrjena kot semena, ki izpolnjujejo veljavne zahteve glede kakovosti1.Pristojni organi lahko za največ en mesec dovolijo trženje semen kot predosnovnih, osnovnih ali certificiranih semen pred potrditvijo, da ta semena izpolnjujejo zahteve iz člena 7 glede kalivosti, najvišje vsebnosti drugih vrst ali čistosti, če je to potrebno za zagotovitev hitre dostopnosti tega semena na trgu, da se zadosti nujnim potrebam pri dobavi.2.Dovoljenje iz odstavka 1 se izda na podlagi analitičnega poročila o semenu, ki ga izda izvajalec poslovne dejavnosti in ki potrjuje skladnost semena z zahtevami glede kalivosti, vsebnosti drugih vrst ali čistosti, sprejetimi v skladu s členom 7(1).Izvajalec poslovne dejavnosti pristojnemu organu predloži ime in naslov prvega prejemnika semen. Izvajalec poslovne dejavnosti hrani informacije o začasnem analitičnem poročilu, ki so na voljo pristojnemu organu.3.Semena iz odstavka 1 so opremljena z etiketo, na kateri je navedeno „Začasno dovoljenje za trženje“.

Člen 35Rastlinski razmnoževalni material, ki še ni potrjen1.Rastlinski razmnoževalni material, ki se prideluje v Uniji, vendar še ni potrjen kot predosnovno, osnovno ali certificirano seme v skladu s členom 7, se lahko trži s sklicevanjem na katero koli od navedenih kategorij, če so izpolnjene vse naslednje zahteve:(a)pristojni organ ali izvajalec poslovne dejavnosti pod uradnim nadzorom pristojnega organa je pred žetvijo izvedel inšpekcijski pregled na terenu, s katerim se je potrdila skladnost navedenega rastlinskega razmnoževalnega materiala z zahtevami glede pridelave iz člena 7(1);(b)ta rastlinski razmnoževalni material je v postopku potrjevanja s strani pristojnega organa ali izvajalca poslovne dejavnosti pod uradnim nadzorom pristojnega organa ter(c)so izpolnjene zahteve iz odstavkov 2 do 55a. [Sprememba 185]2.Rastlinski razmnoževalni material iz odstavka 1 lahko trži le izvajalec poslovne dejavnosti, ki je ta rastlinski razmnoževalni material pridelal, in sicer izvajalcu poslovne dejavnosti, ki mora izvesti potrjevanje. Takega rastlinskega razmnoževalnega materiala pred dokončnim potrjevanjem ni dovoljeno nadalje prenesti nobeni drugi osebi.3.Rastlinski razmnoževalni material iz odstavka 1 se opremi z etiketo, ki jo izda izvajalec poslovne dejavnosti, na kateri je navedeno „Seme/material še ni dokončno potrjen“.4.Če sta pristojni organ, pod nadzorom katerega se požanje rastlinski razmnoževalni material (v nadaljnjem besedilu: organ, pristojen za pridelavo), in pristojni organ, pod nadzorom katerega se izvaja potrjevanje rastlinskega razmnoževalnega materiala v skladu s členom 7 (v nadaljnjem besedilu: organ, pristojen za potrjevanje), različna, si izmenjata ustrezne informacije o pridelavi in trženju navedenega rastlinskega razmnoževalnega materiala.5.Rastlinski razmnoževalni material, ki je bil požet v tretji državi, vendar še ni bil potrjen kot predosnovni, osnovni ali certificiran material v skladu s členom 7, se lahko trži v Uniji s sklicevanjem na katero koli od navedenih kategorij, če:(a)je bila v zvezi s to tretjo državo sprejeta odločitev o enakovrednosti v skladu s členom 39;(b)so izpolnjene zahteve iz odstavka 1, točki (a) in (b), ter iz odstavkov 2 in 3, izvajalci poslovne dejavnosti iz zadevne tretje države pa so pod uradnim nadzorom svojih pristojnih organov;(c)si pristojni organi države članice in zadevne tretje države izmenjujejo ustrezne informacije o trženju navedenega materiala ter(d)pristojni organi zadevne tretje države pristojnemu organu države članice potrjevanja na zahtevo zagotovijo vse ustrezne informacije o pridelavi.Za namene tega odstavka se sklici v odstavkih 1 do 5 na organ, pristojen za pridelavo, štejejo kot sklici na pristojni organ zadevne tretje države, sklici v teh odstavkih na zahteve, določene v skladu s členom 7(1), pa se štejejo kot sklici na enakovredne zahteve tretje države, kot so priznane v skladu s členom 39(2).5a. To odstopanje se ne uporablja za rastlinski razmnoževalni material, ki je sestavljen iz gensko spremenjenega organizma v smislu Direktive 2001/18/ES. [Sprememba 186]

Člen 36Strožje zahteve glede pridelave in trženja1.Komisija lahko z izvedbenimi akti pooblasti države članice, da v zvezi s pridelavo in trženjem rastlinskega razmnoževalnega materiala na svojem celotnem ozemlju ali delu ozemlja uvedejo zahteve glede pridelave ali trženja, ki so strožje od tistih iz členov 7 in 8, pod pogojem da so te strožje zahteve skladne s posebnimi pogoji pridelave in kmetijsko-podnebnimi potrebami te države članice v zvezi z zadevnim rastlinskim razmnoževalnim materialom in ne prepovedujejo, ovirajo ali omejujejo prostega pretoka rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki je skladen s to uredbo. [Sprememba 187]Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2).2.Države članice za pridobitev pooblastila iz odstavka 1 Komisiji predložijo zahtevek, v katerem navedejo:(a)osnutek določb, ki vsebujejo predlagane zahteve, ter(b)utemeljitev potrebe po takih zahtevah in njihovenujnosti in sorazmernosti takšnih zahtev glede na morebitne dodatne stroške pridelave in trženja. [Sprememba 188]3.Pooblastilo iz odstavka 1 se odobri samo, če sta izpolnjena naslednja pogoja:(a)izvajanje določb v osnutku iz odstavka 2, točka (a), zagotavlja izboljšanje pristnosti in kakovosti zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala ter je utemeljeno zaradi posebnih kmetijskih ali podnebnih razmer v zadevni državi članici ter(b)osnutek določb je potreben za cilj ukrepa iz odstavka 2, točka (a), in je z njim sorazmeren.4.Vsaka država članica po potrebi do... [eno leto po datumu začetka uporabe te uredbe] pregleda ukrepe, ki jih je sprejela v skladu s členom 5 Direktive 66/401/EGS, členom 5 Direktive 66/402/EGS, členom 7 Direktive 2002/54/ES, členom 24 Direktive 2002/55/ES, členom 5 Direktive 2002/56/ES in členom 7 Direktive 2002/57/ES, ter jih bodisi razveljavi bodisi spremeni zaradi uskladitve z zahtevami glede pridelave in trženja, določenimi in sprejetimi v skladu s členoma 7 in 8.Zadevna država članica o teh ukrepih obvesti Komisijo in druge države članice.Komisija lahko z izvedbenimi akti odloči, da se ukrepi iz prvega pododstavka razveljavijo ali spremenijo, če se štejejo za nepotrebne pri doseganju ciljev teh ukrepov in/ali za nesorazmerne s temi cilji. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2).

Člen 37Nujni ukrepi1.Kadar bi lahko pridelava ali trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala pomenilo resno tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali za okolje ali gojenje drugih vrst, in kadar takega tveganja ni mogoče zadovoljivo obvladati z ukrepi, ki jih sprejme zadevna država članica, Komisija z izvedbenimi akti nemudoma sprejme vse ustrezne začasne nujne ukrepe. Taki ukrepi so časovno omejeni. Vključujejo lahko določbe za omejitev ali prepoved trženja zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala ali določitev ustreznih pogojev za njegovo pridelavo ali trženje, odvisno od resnosti razmer.Z odstopanjem od prvega pododstavka se v primeru neizpolnjevanja zahtev glede zatočišča ali drugih zahtev, ki veljajo za pridelavo sort, ki vsebujejo ali so sestavljene iz gensko spremenjenih organizmov, vzpostavijo ukrepi, ki omejujejo ali prepovedujejo trženje zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala, dokler ni ponovno vzpostavljena popolna skladnost. [Sprememba 189]Taki ukrepi se lahko sprejmejo na lastno pobudo Komisije ali na zahtevo države članice. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2).Komisija v ustrezno utemeljenih nujnih primerih za obravnavo resnega tveganja za zdravje ljudi v skladu s postopkom iz člena 76(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.2.Kadar država članica uradno obvesti Komisijo o potrebi sprejetja nujnih ukrepov in Komisija ne ukrepa v skladu z odstavkom 1, lahko ta država članica sprejme ustrezne, sorazmerne in časovno omejene začasne nujne ukrepe. Ti ukrepi lahko vključujejo določbe za omejitev ali prepoved pridelave ali trženja rastlinskega razmnoževalnega materiala ali določitev ustreznih pogojev za to pridelavo ali trženje na ozemlju navedene države članice, odvisno od resnosti razmer. Zadevna država članica o sprejetih ukrepih in časovnem obdobju, ki ga zajemajo, takoj obvesti druge države članice in Komisijo ter utemelji svojo odločitev. Ta pristop državi članici omogoča, da v izrednih razmerah hitro in učinkovito ukrepa za zaščito zdravja, okolja in gospodarskih interesov. [Sprememba 190]3.Komisija lahko z izvedbenimi akti odloči, da je treba začasne nacionalne nujne ukrepe iz odstavka 2 razveljaviti ali spremeniti, če meni, da ti ukrepi glede na zadevno tveganje iz odstavka 1 niso utemeljeni. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2). Zadevna država članica lahko svoje začasne nacionalne nujne ukrepe ohrani do datuma začetka uporabe izvedbenih aktov iz tega odstavka.

Člen 38Začasni poskusi za iskanje izboljšanih alternativ določbam te uredbe1.Komisija lahko Z odstopanjem od členov 2, 5, 6, 7, 8, 9, 20, 26, 27 in 47 do 53 se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 za dopolnitev te uredbe z organizacijo in 20 z izvedbenimi akti odloči o organizaciji začasnih poskusov za iskanje izboljšanih alternativ določbam te uredbe, ki se nanašajo na rodove in vrste, za katere se uporablja ta uredba, na zahteve za pripadnost registrirani sorti,registriranem rastlinskem razmnoževalnem materialu ali zahteve glede pridelave in trženja predosnovnega, osnovnega, certificiranega in standardnega materiala ali semena ter na obveznost pripadnosti predosnovnemu, osnovnemu in certificiranemu materialu ali semenu, zahteve glede pridelave in trženja heterogenega materiala in obveznost pripadnosti predosnovnemu, osnovnemu in certificiranemu materialu ali semenu. [Sprememba 191]Ti poskusi so lahko tehnični ali znanstveni poskusi za preučitev izvedljivosti in ustreznosti novih zahtev v primerjavi s tistimi iz členov 2, 5, 6, 7, 8, 9, 20, 26, 27 in 47 do 53 in 20 te uredbe. [Sprememba 192]2.IzvedbeniZ delegiranimi akti iz odstavka 1 se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2), z njimi pa se določi en ali več naslednjih elementov: [Sprememba 193](a)zadevni rodovi ali vrste;(b)pogoji za poskuse za posamezen rod ali vrsto;(c)trajanje poskusa;(d)obveznosti spremljanja in poročanja sodelujočih držav članic.NavedeniTi delegirani akti se prilagodijo razvoju tehnik za pridelavo zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala in temeljijo na vseh morebitnih primerjalnih poskusih, ki jih izvedejo države članice. [Sprememba 194]3.Komisija pregleda rezultate teh poskusov in jih povzame v poročilu, v katerem navede potrebo po spremembi člena 2, 5, 6, 7 do 9, 8 ali 20, 26 in 47, če je to potrebno. [Sprememba 195]

ODDELEK 8Uvoz iz tretjih držav

Člen 39Uvoz na podlagi enakovrednosti z Unijo1.Rastlinski razmnoževalni material se lahko uvaža iz tretjih držav samo, če se v skladu z odstavkom 2 ugotovi, da izpolnjuje zahteve, enakovredne tistim, ki se uporabljajo za rastlinski razmnoževalni material, pridelan in tržen v Uniji.Vendar pa se tak uvoz ne dovoli, prav tako se ne prizna in taka enakovrednost ne prizna v skladu z odstavkom 2 za ohranjevalne mešanice, kot so tiste iz člena 22, terna podlagi odstavka 2 za rastlinski razmnoževalni material, kot je tisti, za katerega veljajo odstopanja iz členov 26 do 3022 do 29, razen če izvira iz sosednjih držav. [Sprememba 196]2.Komisija lahko z izvedbenimi akti prizna, da rastlinski razmnoževalni material določenih rodov, vrst ali kategorij, pridelan v tretji državi ali na določenih območjih tretje države, izpolnjuje zahteve, enakovredne tistim, ki se uporabljajo za rastlinski razmnoževalni material, pridelan in tržen v Uniji, in sicer na podlagi vsega naslednjega:(a)temeljite preučitve informacij in podatkov, ki jih je predložila zadevna tretja država;(b)revizije, ki jo je izvedla Komisija v zadevni tretji državi in ki je pokazala, da zadevni rastlinski razmnoževalni material izpolnjuje zahteve, enakovredne tistim, ki se uporabljajo za rastlinski razmnoževalni material, pridelan in tržen v Uniji, kadar Komisija meni, da je ta revizija potrebna, ter(c)če gre za semena, dejstva, da zadevna država sodeluje v shemah OECD za potrjevanje sortnosti ali kontrolo semena, ki se trži v mednarodnem prometu in uporablja metode Mednarodne zveze za testiranje semena (ISTA) ali, kjer je primerno, upošteva pravila Združenja uradnih analitikov semena (AOSA).Komisija v ta namen preuči:(a)zakonodajo tretje države o zadevnih vrstah;(b)strukturo pristojnih organov tretje države in njenih nadzornih služb, pooblastila, ki so jim na voljo, jamstva, ki jih je mogoče zagotoviti glede uporabe in izvrševanja zakonodaje tretje države v zadevnem sektorju, ter zanesljivost postopkov uradnega potrjevanja;(c)izvajanje ustreznega uradnega nadzora s strani pristojnih organov tretje države v zvezi z ugotavljanjem pristnosti in kakovostjo rastlinskega razmnoževalnega materiala zadevnih vrst;(d)zagotovila, ki jih da tretja država, da:(i)so pogoji, ki se uporabljajo za enote pridelave, iz katerih se rastlinski razmnoževalni material izvaža v Unijo, skladni z zahtevami, ki so enakovredne zahtevam iz tega člena, ter(ii)navedene enote pridelave redno in učinkovito nadzorujejo pristojni organi tretje države.Komisija lahko izvede tudi revizije, da preveri skladnost z drugim pododstavkom, točke (b), (c) in (d).Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2).3.Z izvedbenimi akti iz odstavka 2 se lahko določi en ali več naslednjih elementov, kot je ustrezno glede na zadevni rastlinski razmnoževalni material:(a)pogoji v zvezi z inšpekcijskimi pregledi v enoti pridelave, ki se izvajajo v tretjih državah;(b)če gre za semena, pogoji v zvezi z izdajo potrdila s strani tretje države, ki ga zagotovi Mednarodna zveza za testiranje semena;(c)pogoji v zvezi s semenom, ki še ni dokončno potrjeno;(d)pogoji v zvezi s pakiranjem, zapečatenjem in označevanjem rastlinskega razmnoževalnega materiala;(e)pogoji v zvezi s pridelavo, pristnostjo in trženjem rastlinskega razmnoževalnega materiala, poleg tistih, določenih z zakonodajo tretje države, če je to potrebno za obravnavo posebnih vidikov v zvezi s pristnostjo in kakovostjo navedenega rastlinskega razmnoževalnega materiala;(f)zahteve, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci poslovne dejavnosti, ki pridelujejo in tržijo navedeni rastlinski razmnoževalni material.4.Komisija lahko z izvedbenimi akti prizna, da nadzor nad vzdrževanjem sort, ki se izvaja v tretji državi, daje enaka zagotovila kot nadzor, določen v členu 72(1), (2) in (4), če se sorte, vpisane v nacionalni register sort ali register sort Unije, vzdržujejo v zadevni tretji državi.Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2).

Člen 40Označevanje rastlinskega razmnoževalnega materiala, uvoženega iz tretjih držav, in informacije, ki jih je treba zagotoviti v zvezi z njim1.Predosnovna, osnovna in certificirana semena iz člena 39 se lahko uvažajo iz tretjih držav samo, če so opremljena z etiketo OECD.Predosnovni, osnovni in certificirani material iz člena 39 se lahko uvaža iz tretjih držav samo, če je opremljen z uradno etiketo, ki jo izda pristojni organ zadevne tretje države.Te etikete in etikete vsebujejo vse naslednje informacije:(a)navedbo „izpolnjuje pravila in standarde EU“;(b)vrsto, sorto, kategorijo in številko partije zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala;(c)datum zaprtja v primeru trženja v posodah ali embalaži;(d)tretjo državo pridelave in zadevni pristojni organ;(e)po potrebi zadnjo tretjo državo, iz katere je bil rastlinski razmnoževalni material uvožen, in zadnjo tretjo državo, v kateri je bil pridelan;(f)če gre za semena, deklarirano neto ali bruto težo uvoženih semen ali deklarirano število uvoženih partij semen;(g)ime osebekončnega uporabnika, kmeta ali izvajalca poslovne dejavnosti, ki uvaža rastlinski razmnoževalni material. [Sprememba 197]2.Standardno seme in material iz člena 39 se lahko uvažata iz tretjih držav samo, če sta opremljena z etiketo izvajalca dejavnosti, ki vsebuje vse naslednje informacije:(a)navedbo „izpolnjuje pravila in standarde EU“;(b)vrsto, sorto, kategorijo in številko partije zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala;(c)datum zaprtja v primeru trženja v posodah ali embalaži;(d)tretjo državo pridelave;(e)po potrebi zadnjo tretjo državo, iz katere je bil rastlinski razmnoževalni material uvožen, in zadnjo tretjo državo, v kateri je bil pridelan;(f)če gre za semena, deklarirano neto ali bruto težo uvoženih semen ali deklarirano število uvoženih partij semen;(g)ime osebekončnega uporabnika, kmeta ali izvajalca poslovne dejavnosti, ki uvaža rastlinski razmnoževalni material. [Sprememba 198]3.Uvoz rastlinskega razmnoževalnega materiala v Unijo je dovoljen šele po tem, ko uvoznik pristojnemu organu države članice uvoza v elektronski obliki predloži informacije iz odstavka 1 oziroma 2.4.Države članice o vseh ugotovljenih neskladjih uvoženega rastlinskega razmnoževalnega materiala z zahtevami iz odstavkov 1 in 2 nemudoma uradno obvestijo sistem upravljanja informacij za uradni nadzor (IMSOC) iz člena 131 Uredbe (EU) 2017/625.

POGLAVJE IIIZAHTEVE ZA IZVAJALCE POSLOVNE DEJAVNOSTI

Člen 41Obveznosti izvajalcev poslovne dejavnosti, ki pridelujejo rastlinski razmnoževalni materialIzvajalci poslovne dejavnosti, ki pridelujejo rastlinski razmnoževalni material z namenom komercialnega izkoriščanja: [Sprememba 199](a)imajo sedež v Uniji;(b)so vpisani v register iz člena 65 Uredbe (EU) 2016/2031 v skladu s členom 66 navedene uredbe;(c)so osebno na voljo, da se povežejo s pristojnimi organi za olajšanje uradnega nadzora, ali v ta namen imenujejo drugo osebo;(d)opredelijo in spremljajo kritične točke postopka pridelave ali trženja, ki lahko vplivajo na pristnost in kakovost rastlinskega razmnoževalnega materiala;(e)vodijo evidenco o spremljanju kritičnih točk iz točke (b)(d) in jih na zahtevo pristojnih organov predložijo v pregled; [Sprememba 200](f)zagotovijo, da je možno ločeno ugotavljati pristnost partij rastlinskega razmnoževalnega materiala;(g)posodabljajo informacije o naslovu prostorov in drugih lokacij, ki se uporabljajo za pridelavo rastlinskega razmnoževalnega materiala;(h)zagotovijo, da imajo pristojni organi dostop do prostorov in drugih lokacij pridelave, vključno s prostori in polji tretjih pogodbenih strani, ter do evidenc spremljanja in vseh povezanih dokumentov;(i)kadar je to primerno, sprejmejo ukrepe za vzdrževanje pristnosti rastlinskega razmnoževalnega materiala v skladu z zahtevami iz te uredbe;(j)pristojnim organom na njihovo zahtevo dajo na voljo vse pogodbe s tretjimi stranmi.Zahteve iz odstavka 1, točki (d) in (e), se ne uporabljajo za mikropodjetja. [Sprememba 201]Določbe tega člena ne veljajo za dejavnosti iz členov 29 in 30. [Sprememba 202]

Člen 42Sledljivost1.Izvajalci poslovne dejavnosti zagotovijo sledljivost rastlinskega razmnoževalnega materiala v vseh fazah pridelave in trženja.2.Izvajalci poslovne dejavnosti za namene odstavka 1 hranijo informacije, na podlagi katerih lahko ugotovijo:(a)identiteto izvajalcev poslovne dejavnosti, ki so jim dobavili zadevna semena in material;(b)identiteto oseb, katerim so dobavili rastlinski razmnoževalni material, in pristnost zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala, razen v primeru končnih uporabnikov.Take informacije dajo na voljo pristojnim organom na njihovo zahtevo.3.Izvajalci poslovne dejavnosti vodijo evidence o rastlinskem razmnoževalnem materialu ter izvajalcih poslovne dejavnosti in osebah iz odstavka 2 tri leta po tem, ko so od teh izvajalcev prejeli ta material oziroma so ga dobavili tem osebam.3a. Določbe tega člena ne veljajo za dejavnosti iz členov 29 in 30. [Sprememba 203]

Člen 43Letno uradno obveščanje o načrtovani pridelavi in potrjevanju predosnovnega, osnovnega in certificiranega semena in materialaIzvajalci poslovne dejavnosti vsako leto uradno obvestijo pristojne organe o:(a)svojih načrtih za pridelavo predosnovnega, osnovnega in certificiranega materiala ali semena vsaj en mesec pred začetkom navedene pridelave ter [Sprememba 204](b)pridelavi predosnovnega, osnovnega in certificiranega materiala, ki se je začela v preteklih letih in se nadaljuje v zadevnem letu.V uradnem obvestilu se navedejo zadevne rastlinske vrste, sorte in kategorije ter natančna lokacija pridelave.

POGLAVJE IVREGISTRACIJA SORTODDELEK 1REGISTRI SORT

Člen 44Vzpostavitev nacionalnih registrov sort1.Vsaka država članica v elektronski obliki vzpostavi in objavi ter stalno posodablja enotni nacionalni register sort (v nadaljnjem besedilu: nacionalni register sort), ki vsebuje: [Sprememba 205](a)vse sorte, registrirane v skladu s postopkom iz členov 55 do 68;(b)ohranjevalne sorte iz člena 26, registrirane v skladu s členom 53.2.Rastlinski razmnoževalni material, ki pripada sorti, vpisani v vsaj en nacionalni register sort, se lahko v skladu s to uredbo prideluje in trži v Uniji.3.Države članice po vzpostavitvi nacionalnih registrov sort in po vsaki njihovi posodobitvi to vzpostavitev in posodobitve nemudoma uradno priglasijo Komisiji za njihovo vključitev v register sort Unije iz člena 45.4.Ta člen in členi 45 do 74 se ne smejo uporabljati za sorte, ki se gojijo izključno kot komponente hibridnih sort.

Člen 45Vzpostavitev registra sort Unije1.Komisija v elektronski obliki vzpostavi in objavi enotni register sort (v nadaljnjem besedilu: register sort Unije) ter ga posodablja.2.Register sort Unije vključuje sorte, vpisane v nacionalne registre sort in priglašene v skladu s členom 44, ter se posodablja mesečno. [Sprememba 206]Dostop do registra sort Unije je mogoč prek elektronskega portala, ki vsebuje druge registre žlahtniteljskih pravic, gozdnega reprodukcijskega materiala ali drugih rastlin.

Člen 46Vsebina nacionalnih registrov sort in registra sort Unije1.Nacionalni registri sort in register sort Unije vsebujejo vse elemente iz Priloge VII, ki se nanašajo na sorte iz člena 44(1), točka (a).V primeru ohranjevalnih sort iz člena 44(1), točka (b), navedeni registri vsebujejo vsaj kratek povzetek uradno priznanega opisa, prvotno območje izvora teh sort ter njihovo poimenovanje in osebo, ki jih vzdržuje.2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 75 za spreminjanje Priloge VII z dodajanjem elementov, ki jih je treba vključiti v registre sort, ob upoštevanju tehničnega in znanstvenega razvoja ter na podlagi pridobljenih izkušenj, ki kažejo na potrebo pristojnih organov ali izvajalcev poslovne dejavnosti po pridobivanju natančnejših informacij o registriranih sortah. [Sprememba 207]

ODDELEK 2ZAHTEVE ZA REGISTRACIJO SORT

Člen 47Zahteve za vpis v nacionalne registre sort1.Sorte se vpišejo v nacionalni register sort v skladu s členi 55 do 68 samo v naslednjih primerih:(a)če imajo:(i)uradni opis, ki dokazuje skladnost z zahtevami glede razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti iz členov 48, 49 in 50, ter v primeru vrst iz dela A, razen za trate, in delov D in E Priloge 1, izpolnjujejo zahteve glede zadovoljive vrednosti za trajnostno pridelavo in uporabo, kot so določene v členu 52, ali [Sprememba 208](ii)uradno priznani opis v skladu s členom 53, če gre za ohranjevalne sorte;(b)če se njihovo poimenovanje šteje za ustrezno v skladu s členom 54;(c)kadar sorte vsebujejo gensko spremenjene organizme ali so iz njih sestavljene, je organizem odobren za gojenje v zadevni državi članici v skladu s členom 19 Direktive 2001/18/ES ali členoma 7 in 19 Uredbe (ES) 1829/2003 ali, kadar je primerno, v zadevni državi članici v skladu s členom 26b Direktive 2001/18/ES;(d)kadar sorte vsebujejo rastlino NGT kategorije 1, kot je opredeljena v členu 3(7) Uredbe EU) …/… (Urad za publikacije: vstavite sklic na uredbo o NGT …), ali so iz nje sestavljene, je bila za to rastlino pridobljena izjava o statusu rastline NGT kategorije 1 v skladu s členom 6 ali 7 navedene uredbe oziroma je ta rastlina potomec takih rastlin;(e)kadar sorte vsebujejo rastlino NGT kategorije 2, kot je opredeljena v členu 3(8) Uredbe (EU) …/… (Urad za publikacije: vstavite sklic na uredbo o NGT), ali so iz nje sestavljene, je bila ta rastlina odobrena v skladu s poglavjem III navedene uredbe;(f)kadar so sorte tolerantne proti herbicidom, zanje veljajo pogoji za gojenje glede pridelave rastlinskega razmnoževalnega materiala in katerega koli drugega namena, ki so bili sprejeti v skladu z odstavkom 3, ali, če niso bili sprejeti, kot so jih sprejeli organi, pristojni za registracijo, če pa se bodo sorte gojile v drugi državi članici, pa te pogoje sprejme ustrezni pristojni organ, da se prepreči razvoj odpornosti plevela na herbicide, ki izhaja iz uporabe teh sort; če je država članica že pripravila načrt za pogoje gojenja, se ti pogoji po potrebi razširijo na registracije naslednjih sort s podobnimi značilnostmi v tej državi članici; [Sprememba 209](g)kadar imajo sorte posebne značilnosti, razen značilnosti iz točke (f), zaradi katerih lahko nastanejo neželeni agronomski učinki, zanje veljajo pogoji za gojenje glede pridelave rastlinskega razmnoževalnega materiala in katerega koli drugega namena, ki so bili sprejeti v skladu z odstavkom 3, ali, če niso bili sprejeti, kot so jih sprejeli organi, pristojni za registracijo sorte, če pa bodo sorte gojene v drugi državi članici, pa jih sprejme ustrezni pristojni organ v navedeni državi članici, da se preprečijo ti posebni neželeni agronomski učinki, kot je razvoj odpornosti škodljivih organizmov na zadevne sorte, ali neželeni učinki na opraševalce; če je država članica že pripravila pogoje gojenja, se ti pogoji po potrebi razširijo na registracije naslednjih sort s podobnimi značilnostmi v tej državi članici. [Sprememba 210]Sorte ni mogoče hkrati registrirati z uradnim opisom in uradno priznanim opisom.2.Komisija z izvedbenimi akti sprejme posebne zahteve za izvajanje pregledov glede zasnove poskusov in pogojev rasti glede: [Sprememba 211](a)razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti za posamezen rod ali vrsto sort iz odstavka 1, točka (a), na podlagi veljavnih protokolov Mednarodne zveze za varstvo novih sort rastlin ali protokolov, ki jih je vzpostavil CPVO, ali na podlagi drugih ustreznih tehničnih in znanstvenih dokazov ter(b)razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti za posamezen rod in vrsto iz točke (a) za ekološke sorte, primerne za ekološko pridelavo, kot so opredeljene v členu 3 Uredbe (EU) 2018/848, in sicer na podlagi veljavnih protokolov, ki jih je vzpostavila Mednarodna zveza za varstvo novih sort rastlin ali CPVO, ter zlasti s prilagoditvijo zahtev glede izenačenosti.Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2).Z njimi se zadevne zahteve po potrebi prilagodijo spremembam mednarodnih standardov ter novemu znanstvenemu in tehničnemu znanju.Do določitve zahtev iz točke 2(b) se ocenjevanje izenačenosti sort, primernih za ekološko pridelavo, razen sort iz člena 68(1), izvaja na podlagi atipov. Za samooprašne vrste se uporabita populacijski standard v višini 10 % in verjetnost sprejemljivosti v višini vsaj 90 %. Za tujeprašne križane vrste se uporabita populacijski standard v višini 20 % in verjetnost spremenljivosti v višini vsaj 80 %.3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 za dopolnitev te uredbe z minimalnimi pogoji za gojenjezahtevami za pogoje gojenja, ki jih sprejmejo pristojni organi v skladu z odstavkom 1, točki (f) in (g), v zvezi z: [Sprememba 212](i)(a) ukrepi na polju, vključno s kolobarjenjem; [Sprememba 213](ii)(b) ukrepi spremljanja; [Sprememba 214](iii)(c) načinom uradnega obveščanja Komisije in drugih držav članic o pogojih iz točke (i)(a); [Sprememba 215](iv)(d) pravili za poročanje izvajalcev poslovne dejavnosti pristojnim organom o uporabi pogojev iz točke (i)(a); [Sprememba 216](v)(e) navedbo pogojev iz točke (i)(a) v nacionalnih registrih sort. [Sprememba 217]Ti pogoji temeljijo na najnovejšem znanstvenem in tehničnem znanju.4.Pristojni organ za namene vpisa sorte v nacionalni register sort brez nadaljnjega pregleda sprejme uradni opis, uradno priznan opis ali rezultate uradnega pregleda zahtev glede vrednosti za trajnostno pridelavo in uporabo iz odstavka 1, točka (a)(i), ki jih je pripravil pristojni organ druge države članice, če med pristojnima organoma obstajajo enakovredni ukrepi za priznavanje. [Sprememba 218]

Člen 48Razločljivost1.Sorta se za namene uradnega opisa iz člena 47(1), točka (a), šteje za razločljivo, če se s sklicevanjem na izraz značilnosti, ki izhaja iz določenega genotipa ali kombinacije genotipov, jasno razlikuje od katere koli druge sorte, katere obstojki je splošno znan ob datumu vložitve vloge, določenem v skladu s členom 58. [Sprememba 219]2.Šteje se, da je obstoj druge sorte splošno znan, kot je navedeno v odstavku 1, če je izpolnjen eden ali več od naslednjih pogojev:(a)sorta je vključena v nacionalni register sort ali dokumentacijo, ki jo pristojnemu organu predložijo fizične ali pravne osebe, ki so udeležene pri prodaji rastlinskega razmnoževalnega materiala končnim uporabnikom ali dinamičnem ohranjanju; [Sprememba 220](b)vloga za registracijo sorte ali vloga za podelitev žlahtniteljske pravice za navedeno sorto je vložena v Uniji ali(c)v Uniji obstaja uradni opis navedene sorte, sorta je splošno znana po vsem svetu ali pa je bilo opravljeno preizkušanje v skladu s členom 59.3.V primeru uporabe odstavka 2, točka (c), osebe, pristojne za izvajanje preizkušanja, dajo pristojnim organom na voljo uradni opis sorte, ki so jo pregledale.

Člen 49IzenačenostSorta se za namene uradnega opisa šteje za izenačeno, če je ob upoštevanju razlik, ki jih je mogoče pričakovati zaradi posebnosti njenega razmnoževanja in tipa, dovolj izenačena v izrazu značilnosti, ki so vključene v preizkušanje razločljivosti, ter izrazu katerih koli drugih značilnosti, ki se uporabljajo za njen uradni opis.

Člen 50NespremenljivostSorta se za namene uradnega opisa šteje za nespremenljivo, če izraz značilnosti, ki so vključene v preizkušanje razločljivosti, ter katerih koli drugih značilnosti, ki se uporabljajo za opis sorte, ostane nespremenjen po ponovnem razmnoževanju ali, v primeru ciklov razmnoževanja, ob koncu vsakega takega cikla.

Člen 51Podeljene žlahtniteljske praviceČe je bila za sorto podeljena žlahtniteljska pravica v skladu s členom 62 Uredbe (ES) št. 2100/94 ali v skladu z zakonodajo države članice, se šteje, da je ta sorta razločljiva, izenačena in nespremenljiva za namene uradnega opisa ter da je ustrezno poimenovana za namene člena 47(1), točka (b).

Člen 52Vrednost za trajnostno pridelavo in uporabo1.Vrednost sorte za trajnostno pridelavo in uporabo se za namene člena 47(1), točka (c), šteje za zadovoljivo, če so se v primerjavi z drugimi sortami iste vrste, vpisanimi v nacionalni register sort zadevne države članice, zaradi značilnosti te sorte, gledano v celoti, vidno izboljšale trajnostna pridelava in možnosti uporabe kmetijskih rastlin, drugih rastlin ali proizvodov, pridobljenih iz njih.Odvisno od zadevne vrste, območja, kmetijsko-podnebnih razmer in uporabe značilnosti iz prvega pododstavka zajemajo:(a)donos, vključno s stabilnostjo donosa in donosom v pogojih z majhnim vnosom;(b)toleranco/odpornost na biotski stres, vključno z rastlinskimi boleznimi, ki jih povzročajo ogorčice, glive, bakterije, virusi, žuželke in drugi škodljivi organizmi;(c)toleranco/odpornost na abiotski stres, vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam;(d)učinkovitejšo izrabo naravnih virov, kot so voda in hranila;(e)manjšo potrebo po zunanjih vnosih, kot so fitofarmacevtska sredstva in gnojila;(f)značilnosti, ki izboljšujejo trajnostnost gojenja, žetve, skladiščenja, predelave in, distribucije in uporabe; [Sprememba 221](g)kakovost ali prehranske lastnosti. ali značilnosti, pomembne za predelavo; [Sprememba 222](ga) zmanjšanje količine odpadkov pred žetvijo in po njej. [Sprememba 223]1a. Za vrste, navedene v Prilogi I, dela B in C, se omogoči prostovoljno preizkušanje glede vrednosti za trajnostno pridelavo in uporabo. Če je preizkušanje glede vrednosti za trajnostno pridelavo in uporabo opravil uradni pristojni organ ali je bilo opravljeno pod uradnim nadzorom in vodstvom pristojnega organa v skladu s členom 61, se omogoči vključitev trditve na površino etikete iz člena 17(5). Navedena trditev se nanaša samo na značilnosti, ki so se med preizkušanjem pokazale kot jasno izboljšane v primerjavi z drugimi sortami iste vrste. Prostovoljni sistem pristojnim organom omogoči razvoj metodologij za ocenjevanje značilnosti iz odstavka 1, drugi pododstavek, točke (a) do (g). [Sprememba 224]2.Države članice lahko za namen iz odstavka 1 sodelujejo z drugimi državami članicami s podobnimi kmetijsko-ekološkimi razmerami. Te države članice lahko vzpostavijo skupne zmogljivosti za izvajanje preizkušanja glede vrednosti za trajnostno pridelavo in uporabo.3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 za dopolnitev te uredbe z:(a)določitvijo minimalnih zahtev za opravljanje preizkušanja iz odstavka 1;(b)določitvijo metodologij za ocenjevanje značilnosti iz odstavka 1, drugi pododstavek, točke (a) do (g)(ga); [Sprememba 225](c)določitvijo standardov za ocenjevanje rezultatov preizkušanja glede vrednosti za trajnostno pridelavo in uporabo ter poročanje o njih.S temi delegiranimi akti se zahteve, metodologije in standardi iz točk (a), (b) in (c) prilagodijo primernemu tehničnemu ali znanstvenemu razvoju ter vsem novim politikam ali pravilom Unije o trajnostnem kmetijstvu.Kadar ta pravila še niso določena, lahko države članice taka pravila sprejmejo za svoja ozemlja. O njih uradno obvestijo Komisijo in druge države članice.S temi delegiranimi akti se zagotovi, da so minimalne zahteve, metodologije in standardi iz točk (a) do (c) prvega pododstavka, ki se uporabljajo za dela D in E Priloge I, prilagojeni posebnim značilnostim teh vrst in njihovi končni uporabi ter ciljem raznolikosti in inovacij. [Sprememba 226]Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme odločitev, s katero od države članice zahteva, da navedena pravila razveljavi ali spremeni, če se glede na razpoložljive znanstvene in tehnične dokaze zdi, da niso primerna za preizkušanje sorte glede njene vrednosti za trajnostno pridelavo in uporabo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2). [Sprememba 227]4.Za namene registracije ekoloških sort, primernih za ekološko pridelavo, kot so opredeljene v členu 3(19) Uredbe (EU) 2018/848, se preizkušanje glede vrednosti za trajnostno pridelavo in uporabo izvede v ekoloških pogojih v skladu z navedeno uredbo, zlasti členom 5, točke (d) do (g), ter členom 12 navedene uredbe, in delom I Priloge II k navedeni uredbi.Kadar pristojni organi ne morejo izvesti preizkušanja v ekoloških pogojih ali preizkušanja določenih značilnosti, vključno z dovzetnostjo za bolezni, se lahko preizkušanje izvede v pogojih v preusmeritvi ali z majhnim vnosom ter samo ob tretiranju s pesticidi in drugih zunanjih vložkih, ki so nujno potrebni za dokončanje preskušanja. Države članice po potrebi Komisiji vsako leto poročajo o razlogih zaradi katerih niso izvedle preizkušnja v ekoloških pogojih in o njegovem izvajanju v neekoloških pogojih. [Sprememba 228]4a. Pristojni organi lahko vključijo testiranja konvencionalnega semena pod pogoji z majhnim vnosom, ekološkimi pogoji iz preusmeritve ali ekološkimi pogoji. [Sprememba 229]4b. Komisija do … [10 let od datuma začetka veljavnosti te uredbe] oceni rezultate prostovoljnega sistema iz odstavka 1a in rezultate te ocene povzame v poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu. [Sprememba 230]

Člen 53Registracija ohranjevalnih sort1.Z odstopanjem od členov 48, 49, 50, 52, člena 55(2), členov 56 in 57 ter členov 59 do 65 se ohranjevalna sorta vpiše v nacionalni register sort, če izpolnjuje naslednje pogoje:(a)ima uradno priznani opis, v katerem so navedene značilnosti, zaradi katerih spada med ohranjevalne sorte v skladu z opredelitvijo iz člena 3, točka 29;(b)navedeno je njeno prvotno območje izvoranavedena je njena prvotna regija porekla, če je znana, ali lokalni pogoji, za katere je bila novogojena; [Sprememba 231](c)njeno poimenovanje je skladno s členom 54;(d)vzdržuje se v Uniji.Postopek registracije iz tega člena je za vložnika brezplačen. [Sprememba 232]2.Ohranjevalna sorta se vpiše v nacionalni register sort na podlagi vloge, ki jo vloži izvajalec poslovne dejavnosti s sedežem v Uniji. Ta vloga vključuje vse elemente iz odstavka 1, točke (a) do (d).Pristojni organ sprejme ali zavrne registracijo ohranjevalne sorte po tem, ko preveri njeno skladnost z odstavkom 1. Pristojni organ vložnika obvesti o svoji odločitvi. V primeru zavrnitve registracije navede razloge, ki to zavrnitev upravičujejo. [Sprememba 233]3.Sorta se ne vpiše v nacionalni register sort kot ohranjevalna sorta, če:(a)je že vpisana v register sort Unije z uradnim opisom v skladu s členom 44(1), točka (a), ali je bila izbrisana iz registra sort Unije kot sorta z uradnim opisom v zadnjih dveh letih ali v dveh letih po izteku obdobja, odobrenega v skladu s členom 71(2), ali(b)je zaščitena z žlahtniteljsko pravico Skupnosti, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 2100/94, ali z nacionalno žlahtniteljsko pravico oziroma je vloga za tako pravico v obravnavi.4.Uradno priznani opis iz odstavka 1, točka (a), temelji na rezultatih neuradnih preskusov, znanju, pridobljenem iz praktičnih izkušenj med gojenjem, razmnoževanjem in uporabo, ali drugih informacijah, zlasti informacijah organov, pristojnih za rastlinske genske vire, ali organizacij, ki jih v ta namen priznavajo države članice.Komisija lahko z izvedbenimi akti določi značilnosti in informacije, ki bi jih moral ta opis po potrebi zajemati za posamezne vrste. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2). [Sprememba 234]5.Oseba, pristojna za vzdrževanje ohranjevalne sorte, hrani vzorce sorte in jih da na voljo pristojnim organom na njihovo zahtevo.

Člen 53aZahteve za registracijo izbranega klona in večklonskega rastlinskega razmnoževalnega materiala v registru države članice1. Vložnik pristojnemu organu predloži vlogo, v kateri navede:(a) vrsto in po potrebi sorto, ki ji pripada izbrani klon ali večklonski rastlinski razmnoževalni material, na podlagi česar se sorta vpiše v nacionalni register sort iz člena 44;(b) predlagano poimenovanje in sopomenke;(c) po potrebi opis večklonskega rastlinskega razmnoževalnega materiala;(d) vzdrževalca izbranega klona ali večklonskega rastlinskega razmnoževalnega materiala;(e) sklic na opis glavnih značilnosti sorte, ki ji pripada izbrani klon ali večklonski rastlinski razmnoževalni material;(f) opis glavnih značilnosti izbranega klona ali večklonskega rastlinskega razmnoževalnega materiala, kar zadeva njihovo vrednost za trajnostno pridelavo in uporabo;(g) ocenjene genske doprinose izbranega klona ali večklonskega rastlinskega razmnoževalnega materiala glede na splošno uspešnost zadevne sorte;(h) informacije o tem, ali je izbrani klon ali večklonski rastlinski razmnoževalni material že registriran v registru druge države članice.2. Izbrani klon izpolnjuje naslednje zahteve za registracijo v register države članice:(a) v okviru sorte, ki ji pripada, je izbran po nekaterih posebnih znotrajsortnih fenotipskih značilnostih in svojem fitosanitarnem statusu, zaradi katerih je uspešnejši, v skladu z mednarodno sprejetimi metodami, ki temeljijo na metodah Mednarodne organizacije za trto in vino;(b) ustreznost izbranega klona glede pristnosti sorte se zagotovi z opazovanjem fenotipskih značilnosti ter, kadar je to ustrezno, z molekularno analizo v skladu z mednarodno sprejetimi standardi.3. Izbrani večklonski rastlinski razmnoževalni material izpolnjuje naslednje zahteve za registracijo v register države članice:(a) izbere se v enem samem terenskem poskusu, v katerega je vključen reprezentativni vzorec splošne genske raznovrstnosti sorte v skladu s poskusno zasnovo, ki temelji na mednarodno sprejetih metodah; ta zasnova temelji na metodah, ki jih predpisuje Mednarodna organizacija za trto in vino, in je sestavljena iz od 7 do 20 različnih genotipovMednarodna organizacija za trto in vino, resolucija OIV-VITI 564B[1]2019.;(b) ustreznost rastlinskega razmnoževalnega materiala glede pristnosti sorte se zagotovi z opazovanjem fenotipskih značilnosti ter, kadar je to ustrezno, z molekularno analizo v skladu z mednarodno sprejetimi standardi.4. Pristojni organ sprejme odločitev o registraciji v registru države članice šele po tem, ko ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 2 in 3, kot se uporabljajo za tip materiala. [Sprememba 235]

Člen 54Primernost poimenovanja sort1.Za namene člena 47(1), točka (b), se poimenovanje sorte ne šteje za primerno, če:(a)njegovo uporabo na ozemlju Unije preprečuje predhodna pravica tretje strani;(b)lahko njegovim uporabnikom pogosto povzroči težave pri prepoznavanju ali razmnoževanju;(c)je enako poimenovanju sorte oziroma se z njim lahko zamenja, če:(i)je v nacionalnem registru sort ali registru sort Unije ali dokumentaciji, ki jo pristojnemu organu predloži fizična ali pravna oseba, vključena v dinamično ohranjanje, s tem poimenovanjem vpisana druga sorta iste ali zelo sorodne vrste ali; [Sprememba 236](ii)je bila s tem poimenovanjem v državi članici ali državi članici Mednarodne zveze za varstvo novih sort rastlin zagotovljena dostopnost materiala druge sorte na trgu,razen če sorta iz točke (i) ali (ii) ne obstaja več in njeno poimenovanje ni pridobilo posebnega pomena; [Sprememba 237](d)je enako drugim oznakam ali ga je mogoče zamenjati z drugimi oznakami, ki se na splošno uporabljajo za zagotavljanje dostopnosti blaga na trgu ali pa se v skladu z zakonodajo Unije ne smejo uporabljati;(e)je po vsej verjetnosti v kateri od držav članic žaljivo ali v nasprotju z javnim redom;(f)po vsej verjetnosti zavaja ali povzroča zmedo glede značilnosti, vrednosti ali pristnosti sorte ali identitete žlahtnitelja.2.Brez poseganja v odstavek 1 in v primeru sorte, ki je že vpisana v druge nacionalne registre sort, se poimenovanje šteje za ustrezno samo, če je enako poimenovanju v teh registrih.Ta odstavek se ne uporablja, če:(a)poimenovanje po vsej verjetnosti lahko zavaja ali povzroči zmedo glede zadevne sorte v eni ali več državah članicah ali(b)pravice tretjih strani ovirajo prosto uporabo navedenega poimenovanja v zvezi z zadevno sorto.3.Kadar pristojni organ po registraciji sorte ugotovi, da poimenovanje sorte v času registracije ni bilo ustrezno v smislu odstavkov 1 in 2, vložnik vloži vlogo za novo poimenovanje. Pristojni organ po posvetovanju s CPVO sprejme odločitev o navedeni vlogi.Pristojni organ lahko dovoli začasno uporabo prejšnjega poimenovanja.4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 za dopolnitev te uredbe z določitvijo posebnih meril v zvezi z ustreznostjo poimenovanj sort, kar zadeva:(a)njihovo povezavo z blagovnimi znamkami;(b)njihovo povezavo z geografskimi označbami ali označbami porekla za kmetijske proizvode;(c)pisna soglasja imetnikov prednostnih pravic za odpravo ovir za ustreznost poimenovanja;(d)ugotavljanje, ali je poimenovanje zavajajoče ali dvoumno, kot je navedeno v odstavku 1, točka (f), in(e)uporabo imena v obliki kode.

ODDELEK 3POSTOPEK ZA VPIS SORT V NACIONALNE REGISTRE SORT

Člen 55Vložitev vlogeVsak izvajalec poslovne dejavnosti s sedežem v Uniji lahko pristojnemu organu elektronsko predloži vlogo za vpis sorte v nacionalni register sort.Za vložitev te vloge se lahko vložniku zaračuna pristojbina, ki jo določi pristojni organ.

Člen 56Vsebina vloge za registracijo sorte1.Vloga za vpis sorte v nacionalni register sort vsebuje naslednje:(a)zahtevo za registracijo;(b)opredelitev botaničnega taksona, ki mu sorta pripada;(c)po potrebi številko registracije vložnika, njegovo ime in naslov ali, kadar je primerno, imena in naslove skupnih vložnikov ter poverilnice vseh zastopnikov v postopku;(d)predlagano poimenovanjezačasna oznaka; [Sprememba 238](da) poimenovanje sorte, ki ga predlaga vložnik, se lahko priloži vlogi; [Sprememba 239](e)ime in naslov osebe, pristojne za vzdrževanje sorte, in, kadar je primerno, številko registracije te osebe;(f)opis glavnih značilnosti sorte, informacije o tem, ali je prilagojena samo določenim letnim časom, in izpolnjen tehnični vprašalnik, če je na voljo;(g)opis postopka za vzdrževanje sorte;(h)kraj žlahtnjenja sorte in, če je primerno, njeno posebno območje izvora;(i)informacije o tem, ali je sorta vpisana v drug nacionalni register sort in ali je vložniku znano, če je vloga za vpis v enega od teh registrov v obravnavi;(j)kadar sorta vsebuje gensko spremenjeni organizem ali je iz njega sestavljena, dokaz, da je zadevni gensko spremenjeni organizem odobren za gojenje v Uniji v skladu z Direktivo 2001/18/ES ali Uredbo (ES) št. 1829/2003 ali v zadevni državi članici v skladu s členom 26b Direktive 2001/18/ES, in dokaz o skladnosti z zahtevami glede gojenja in spremljanja v dani rastni sezoni, kadar je to primerno; [Sprememba 240](k) kadar se vloga nanaša na ohranjevalne sorte, informacije v zvezi s pripravo uradno priznanega opisa sorte, dokazilo o navedenem opisu in vse spremne dokumente ali publikacije; [Sprememba 241](l)če se vloga nanaša na sorte, za katere je bila podeljena žlahtniteljska pravica v skladu z Uredbo (ES) št. 2100/94 ali zakonodajo države članice, dokazilo, da je sorta zaščitena s tako pravico, in ustrezen uradni opis;(m)če sorta vsebuje rastlino NGT kategorije 1, kot je opredeljena v členu 3(7) Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in SvetaUredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … (....., str. …). (Urad za publikacije: vstavite sklic na uredbo o NGT), ali je sestavljena iz nje, dokazilo, da je bila za to rastlino pridobljena izjava o statusu rastline NGT kategorije 1 v skladu s členom 6 ali 7 navedene uredbe oziroma je ta rastlina potomec takih rastlin;(n)če sorta vsebuje rastlino NGT kategorije 2, kot je opredeljena v členu 3(8) Uredbe (EU) …/… (Urad za publikacije: vstavite sklic na uredbo o NGT), ali je sestavljena iz nje, navedbo tega dejstva;(o)predvideno uporabo ali pogoje za gojenje sorte, če je to potrebno v skladu s členom 47(2).sorta tolerantna proti herbicidom, kot je navedeno v členu 47(1), točka (f), ali ima posebne značilnosti, ki lahko povzročijo neželene agronomske učinke, kot je navedeno v členu 47(1), točka (g), navedbo tega dejstva; [Sprememba 242](oa) tehnike žlahtnjenja, uporabljene za razvoj sorte; [Sprememba 243](ob) obstoj kakršnih koli pravic intelektualne lastnine, ki zajemajo sorto, njene sestavne dele in značilnosti, v mejah pravic, za katere je vložnik vložil prijavo ali so mu bile podeljene za to sorto, tudi če je vložnik podpisal pogodbeno licenco ali pridobil prisilno licenco za uporabo patenta, ki je v lasti drugega izvajalca dejavnosti. [Sprememba 244]2.Vlogi za vpis sorte v nacionalni register sort se priloži vzorec, ki se bo uporabljal za preizkušanje navedene sorte. Pristojni organ zadevne države članice določi rok za predložitev tega vzorca ter določi njegovo kakovost in količino.

Člen 57Formalni pregled vloge1.Pristojni organ zadevne države članice registrira in pregleda vsako vlogo iz člena 55, da ugotovi, ali izpolnjuje zahteve iz člena 56.2.Če vloga ne izpolnjuje zahtev iz člena 56, pristojni organ vložniku omogoči, da vlogo v določenem roku ustrezno popravi. Če te zahteve za vlogo niso izpolnjene do izteka navedenega roka, pristojni organ vlogo zavrne in konča postopek za registracijo sort.

Člen 58Datum vložitve vloge za registracijoDatum vložitve vloge za registracijo je datum, ko pristojni organ zadevne države članice prejme vlogo, ki v celoti izpolnjuje zahteve iz člena 56.Pristojni organi vložniku takoj pošljejo potrditev o uspešni vložitvi vloge, vključno z informacijami o datumu te vložitve.

Člen 59Preizkušanje sorte1.Kadar je na podlagi formalnega pregleda ugotovljeno, da vloga izpolnjuje zahteve iz člena 56, se izvede preizkušanje sorte.Preizkušanje se izvede s pridelavo sorte, ob upoštevanju predvidene uporabe sorte in pogojev za njeno gojenje. Druga sredstva, vključno z uporabo biomolekularnih tehnik, se lahko uporabijo kot dopolnilno orodje glede na namene preizkušanja, zadevno vrsto ali značilnosti, ki jih je treba preveriti, kot se v zvezi z razločljivostjo, izenačenostjo in nespremenljivostjo določi v izvedbenem aktu iz člena 47(2).S preizkušanjem se preveri:(a)skladnost z zahtevami za razločljivost, izenačenost in nespremenljivost sorte, kot je določeno v členih 48, 49 in 50;(b)v primeru sort iz člena 47(1), točka (a)(ii), ali ima sorta vrednost za trajnostno pridelavo in uporabo v skladu s členom 52.2.Preizkušanje iz odstavka 1 izvedejo pristojni organi v skladu s členom 60, razen če se uporablja odstopanje iz člena 61(1).3.Če je že na voljo formalno poročilo o razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti sorte, ki ga je pripravil CPVO ali drug pristojni organ, pristojni organ za dokončanje preizkušanja upošteva ugotovitve iz tega poročila.4.Za izvedbo preizkušanja iz odstavka 1 se lahko vložniku zaračuna pristojbina, ki jo določi pristojni organ.

Člen 60Pregled prostorov pristojnega organaPristojni organ zadevne države članice lahko opravlja preizkušanje v zvezi s skladnostjo z zahtevami glede razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti iz členov 48, 49 in 50 šele po tem, ko je bilo na podlagi pregleda, ki ga je izvedel CPVO ali Komisija, ugotovljeno, da so njegovi prostori in organizacija, namenjeni preizkušanju, primerni za opravljanje tega preizkušanja.Komisija lahko na podlagi pregleda iz prvega pododstavka pristojnemu organu po potrebi priporoči ukrepe za zagotovitev primernosti njegovih prostorov in organizacije. Komisija lahko opravi dodatne preglede in pristojnim organom po potrebi priporoči popravne ukrepe za zagotovitev primernosti njihovih prostorov in organizacije.

Člen 61Pooblastitev vložnika za opravljanje preizkušanja glede vrednosti za trajnostno pridelavo in uporabo1.VložnikPristojni organ lahko z odstopanjem od člena 59(2) in samo za izvajalce dejavnosti v okviru prostovoljnega sistema iz člena 52(1a) vlagatelju dovoli, da opravi preizkušanje glede tegapreskušanje, ali ima sorta zadovoljivo vrednost za trajnostno pridelavo in uporabo v skladu s členom 52, ali del tega preizkušanja, če: [Sprememba 245](a) je tega vložnika pooblastil pristojni organ zadevne države članice; [Sprememba 246](b)se preizkušanje opravi pod uradnim nadzorom in po usmeritvah zadevnega pristojnega organa ter(c)se preizkušanje opravi v prostorih, ki so temu namenjeni;(ca) preizkušanje ne nadomesti ocene tveganja, ki jo mora vsebovati vloga za pridobitev odobritve za dajanje v promet na podlagi Direktive 2001/18/ES o gensko spremenjenih organizmih. [Sprememba 247]2.Pristojni organ pred odobritvijo pooblastila za opravljanje preizkušanja v prostorih žlahtniteljev pregleda prostore, vire in organizacijske zmogljivosti vložnika. S tem pregledom se preveri, ali so prostori, laboratoriji, organizacija in izvajanje poskusov rasti primerni za izvedbo preizkušanja v prostorih žlahtniteljev, kar zadeva skladnost z zahtevami glede vrednosti za trajnostno pridelavo in uporabo iz člena 52.3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil o pregledu iz odstavka 2.4.Pristojni organ lahko na podlagi pregleda iz odstavka 2 vložniku po potrebi priporoči ukrepe za zagotovitev primernosti prostorov vložnika in njegove organizacije preizkušanja.5.Pristojni organ lahko poleg pregleda iz odstavka 2 opravi dodatne preglede in vložniku po potrebi priporoči, naj v določenem roku izvede popravne ukrepe v zvezi s svojimi prostori in organizacijo dela. Če pristojni organ po tem obdobju ugotovi, da prostori vložnika in njegova organizacija dela niso primerni, lahko prekliče ali spremeni pooblastilo iz odstavka 1.

Člen 62Dodatna pravila o preizkušanju1.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 o dopolnitvi zahtev za preizkušanje iz člena 59. Ti delegirani akti se lahko nanašajo na:(a)kvalifikacije, usposabljanje in dejavnosti osebja pristojnega organa ali vložnika za namene preizkušanja iz člena 61;(b)opremo, vključno z laboratoriji za preizkušanje, potrebno za opravljanje preizkušanja;(c)vzpostavitev referenčne zbirke za sorte, da se preizkušana sorta primerja z drugimi sortami za namene ocenjevanja razločljivosti, in upravljanje shranjevanja take referenčne zbirke;(d)vzpostavitev sistemov upravljanja kakovosti, vključno z evidenco dejavnosti in protokolov ali smernic, ki se uporabljajo pri preizkušanju;(e)izvajanje poskusov rasti in laboratorijskih testov za določene rodove ali vrste, vključno z biomolekularnimi tehnikami.Ti delegirani akti se prilagajajo razpoložljivim mednarodnim tehničnim in znanstvenim protokolom.2.Kadar niso bile sprejete zahteve v skladu z odstavkom 1, se preizkušanje v zvezi z elementi iz odstavka 1, točke (a) do (e), opravi v skladu z nacionalnimi protokoli.

Člen 63Zaupnost1.Kadar se zdi, da je treba med preizkušanjem, predvidenim v členu 59, preizkusiti genealoške sestavne dele, se rezultati navedenega preizkušanja in opis genealoških sestavnih delov obravnavajo kot zaupni, če tako zahteva vložnik.2.V primeru sort rastlinskega razmnoževalnega materiala, namenjenih izključno pridelavi kmetijskih surovin za industrijske namene, se nekateri elementi preizkušanja in predvidene uporabe navedenih sort, katerih javno razkritje lahko vpliva na konkurenčni položaj vložnika, obravnavajo kot zaupni, če tako zahteva vložnik.3.Ta člen se uporablja brez poseganja v člen 8 Uredbe (EU) 2017/625. Pristojni organi ustrezno upoštevajo spoštovanje zaupnosti poslovnih ali industrijskih informacij, kadar je taka zaupnost določena z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo za zaščito zakonitega gospodarskega interesa. [Sprememba 248]

Člen 64Začasno poročilo o preizkušanju in začasni uradni opis1.Pristojni organ po preizkušanju iz člena 59 pripravi začasno poročilo o preizkušanju, kar zadeva skladnost z zahtevami glede razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti ter značilnosti, ki prispevajo k vrednosti za trajnostno pridelavo in uporabo, kakor je ustrezno in kot je določeno v členih 48, 49, 50 in 52, ter na podlagi tega poročila izda začasen uradni opis sorte.2.Začasno poročilo o preizkušanju se lahko nanaša na ugotovitve iz drugih poročil o preizkušanju, ki jih za zadevno sorto pripravi zadevni pristojni organ, drugi pristojni organi ali CPVO.3.Pristojni organ začasno poročilo o preizkušanju in začasni uradni opis sorte posreduje vložniku. Vložnik lahko v 15 koledarskih dneh predloži pripombe na ta dokumenta.4.Kadar pristojni organ meni, da začasno poročilo o preizkušanju ni zadostna podlaga za odločitev o registraciji sorte, od vložnika zahteva dodatne informacije ali izvedbo dodatnih preizkušanj ali drugih ukrepov, kot je ustrezno, za zagotovitev skladnosti sorte z zahtevami glede razločljivosti, izenačenosti, nespremenljivosti ter vrednosti za trajnostno pridelavo in/ali uporabo, kot je določeno v členih 48, 49, 50 oziroma 52.

Člen 65Poročilo o preizkušanju in končni uradni opisPristojni organ po tem, ko je upošteval morebitne pripombe k začasnemu poročilu o preizkušanju in začasnemu uradnemu opisu, ki jih je predložil vložnik, izda končno poročilo o preizkušanju in končni uradni opis v zvezi z razločljivostjo, izenačenostjo in nespremenljivostjo sorte, vključno s povzetkom rezultatov preizkušanja glede vrednosti za trajnostno pridelavo in uporabo.Pristojni organi poročila o preizkušanju in uradni opis na utemeljeno zahtevo dajo na voljo tretjim stranem, pri čemer se upoštevajo nacionalno pravo ali pravo Unije o varstvu podatkov in pravila o zaupnosti.

Člen 66Pregled poimenovanja sortePo formalnem pregledu vloge iz člena 57 in pred vpisom sorte v nacionalni register sort v skladu s členom 67 se pristojni organ s CPVO posvetuje o poimenovanju sorte, ki ga je predlagal vložnik.CPVO pristojnemu organu nato predloži priporočilo o ustreznosti imena sorte, ki ga je predlagal vložnik, v skladu s členom 54. Pristojni organ o navedenem priporočilu obvesti vložnika.

Člen 67Odločitev o vpisu sorte v nacionalni register sort1.Če se na podlagi postopka iz členov 55 do 66 ugotovi, da sorta izpolnjuje zahteve iz člena 47(1), pristojni organ zadevne države članice odloči, da se sorta vpiše v nacionalni register sort.2.Pristojni organ sprejme odločitev o zavrnitvi vpisa v nacionalni register sort, če:(a)ugotovi, da niso izpolnjene ustrezne zahteve iz člena 47(1) in člena 48, ali [Sprememba 249](b)vložnik ni izpolnil nobene obveznosti iz členov 55 do 64.3.V odločitvi o zavrnitvi vpisa sorte v nacionalni register sort se navedejo razlogi za utemeljitev take zavrnitve.4.Pristojni organ vložnika obvesti o odločitvi iz odstavkov 1 in 2.5.Zoper odločitvi iz odstavkov 1 in 2 se je mogoče pritožiti v skladu z upravnimi pravili zadevne države članice. Vsaka pritožba zoper odločitev iz odstavka 1 ima odložilni učinek na registracijo zadevne sorte.6.Za sprejetje odločitve iz odstavka 1 se lahko vložniku zaračuna pristojbina, ki jo določi pristojni organ.

Člen 68Sorte, registrirane v skladu z direktivami 68/193/EGS, 2002/53/ES, 2002/55/ES in 2008/90/ES1.Pristojni organi z odstopanjem od členov 54 do 67 v svoje nacionalne registre sort nemudoma vpišejo vse sorte, ki so bile uradno sprejete ali registrirane pred … [datum začetka veljavnosti te uredbe], in sicer v kataloge, na sezname ali v registre, ki so jih vzpostavile njihove države članice v skladu s členom 5 Direktive 68/193/EGS, členom 3 Direktive 2002/53/ES, in členom 3(2) Direktive 2002/55/ES, ter sorte z uradnim opisom v skladu s in členom 7(4)7 Direktive 2008/90/ES, brez uporabe postopka registracije iz navedenih členov. [Sprememba 250]2.Z odstopanjem od člena 53 se sorte, ki so bile v skladu s členom 3 Direktive 2008/62/ES in, členom 3(1) in členom 21(1) Direktive 2009/145/ES, ter sorte z uradno priznanim opisom v skladu s členom 7 Direktive 2008/90/ES sprejete pred … [UL: prosimo, da v besedilo vstavite datum začetka veljavnosti te uredbe], takoj vpišejo v nacionalne registre sort kot ohranjevalne sorte z uradno priznanim opisom brez uporabe postopka registracije iz navedenega člena. [Sprememba 251]

ODDELEK 4Obdobje veljavnosti registracije in vzdrževanje sort

Člen 69Obdobje veljavnosti registracije1.Obdobje veljavnosti vpisa sorte v nacionalni register sort (v nadaljnjem besedilu: obdobje veljavnosti registracije) je deset let.Vendar pa je to obdobje veljavnosti registracije za ohranjevalne sorte in sorte vrst sadnih rastlin in razmnoževalnega materiala trte, kot so navedene v Prilogi I, del C oziroma D, 30 let. [Sprememba 252]V primeru sort, ki so sestavljene iz gensko spremenjenega organizma ali ga vsebujejo, se obdobje veljavnosti registracije omeji na obdobje, za katero je gojenje tega gensko spremenjenega organizma odobreno v skladu z Direktivo 2001/18/ES ali Uredbo (ES) št. 1829/2003.V primeru sort, ki so sestavljene iz rastline NGT kategorije 2, kot je opredeljena v členu 3(8) Uredbe (EU) …/… (Urad za publikacije: vstavite sklic na uredbo o NGT …), ali jo vsebujejo, je obdobje veljavnosti registracije omejeno na obdobje veljavnosti odobritve za to rastlino v skladu z navedeno uredbo.2.Obdobje veljavnosti vpisa sorte v nacionalni register sort se lahko podaljša za nadaljnjih deset oziroma 30 let v skladu s postopkom in pogoji iz člena 70.V primeru sorte, ki je sestavljena iz gensko spremenjenega organizma ali ga vsebuje, se podaljšanje obdobja veljavnosti registracije omeji na obdobje, za katero je gojenje tega gensko spremenjenega organizma odobreno v skladu z Direktivo 2001/18/ES ali Uredbo (ES) št. 1829/2003.3.Vložnik lahko za registracijo sorte plača letno pristojbino, kot jo določi pristojni organ.

Člen 70Postopek in pogoji za podaljšanje obdobja veljavnosti registracije1.Vsaka oseba, ki namerava podaljšati veljavnost registracije sorte, vloži vlogo ne prej kot 12 mesecev in ne pozneje kot šest mesecev pred iztekom obdobja veljavnosti registracije iz člena 69(1).2.Vloga se vloži elektronsko. Vloži se skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz odstavka 3.3.Podaljšanje obdobja veljavnosti vpisa sorte v nacionalnem registru sort se lahko odobri samo, če:(a)je vložnik predložil zadostna dokazila, da sorta še vedno izpolnjuje ustrezne zahteve iz člena 47(1), in(b)pristojni organ zadevne države članice ugotovi obstoj osebe, pristojne za vzdrževanje sorte v skladu s členom 72.4.Pristojni organ lahko na lastno pobudo podaljša obdobje veljavnosti registracije sorte, če je povpraševanje zadevnih izvajalcev poslovne dejavnosti in kmetov po njej še vedno veliko, ali pa bi jo bilo treba obdržati zaradi ohranjanja rastlinskih genskih virov, če sorta ni več zaščitena z žlahtniteljsko pravico v skladu z Uredbo (ES) št. 2100/94 in če sorta najmanj dve leti ni na seznamu. [Sprememba 253]

Člen 71Izbris iz nacionalnih registrov sort1.Pristojni organ zadevne države članice izbriše sorto iz nacionalnega registra sort, če:(a)na podlagi kakršnih koli novih dokazov ugotovi, da zahteve za registracijo iz člena 47(1) niso več izpolnjene;(b)vložnik ne plača pristojbine, ki jo je pristojni organ določil v skladu s členom 55 ter členom 59(4), členom 67(6) in členom 69(3);(c)če to zahteva oseba, pristojna za vzdrževanje sorte, iz člena 72, ali je ta oseba prenehala vzdrževati sorto, za vzdrževanje te sorte pa ni postala pristojna nobena druga oseba;(d)sorta ni več vzdrževana v skladu z zahtevami iz člena 72;(e)vzdrževanje sorte poteka v tretji državi, ki ni zagotovila pomoči pri nadzoru tega vzdrževanja v skladu s členom 72(7);(f)so bili v času vložitve vloge predloženi napačni ali lažni podatki, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev o registraciji;(g)do roka iz člena 70(1) ni bila vložena nobena vloga za podaljšanje, obdobje veljavnosti registracije iz člena 69(1) pa se je izteklo.2.Pristojni organ lahko na zahtevo vložnika dovoli, da je sorta, izbrisana iz nacionalnega registra sort v skladu z odstavkom 1, točka (g), še naprej dostopna na trgu do 30. junija tretjega leta po izbrisu iz registra.Ta zahteva se vloži najpozneje do datuma izteka obdobja veljavnosti registracije.3.Zadevna sorta se po izbrisu iz nacionalnega registra sort, kot je določeno v odstavku 1, takoj izbriše iz registra sort Unije, če ni vpisana v noben drug nacionalni register sort.

Člen 72Vzdrževanje sorte1.Sorte, vpisane v nacionalni register sort, vzdržuje vložnik ali katera koli druga oseba, o kateri vložnik uradno obvesti pristojni organ. Pristojni organ to drugo osebo pooblasti za vzdrževanje sorte, če ta oseba dokaže svojo sposobnost za opravljanje te naloge, in to pooblastilo prekliče, če ta oseba za to ni več sposobna. Vložnik ime in številko registracije te osebe uradno sporoči pristojnemu organu države članice.2.Vzdrževanje sorte poteka v skladu s sprejetimi praksami za rodove, vrste ali določene tipe sort, kot je primerno.3.Osebe iz odstavka 1 vodijo evidenco o vzdrževanju sorte. Pristojni organ lahko kadar koli preveri vzdrževanje sorte iz te evidence. Ta evidenca zajema tudi pridelavo predosnovnega, osnovnega, certificiranega in standardnega materiala ter faze pridelave pred predosnovnim materialom.Pristojnemu organu se na zahtevo predloži standardni vzorec zadevne sorte.4.Pristojni organ izvaja nadzor nad načinom vzdrževanja sort in lahko v ta namen odvzame vzorce zadevnih sort. Pogostost izvajanja tega nadzora temelji na verjetnosti za neskladnost z odstavki 1, 2 in 3.5.Kadar pristojni organ ugotovi, da oseba, pristojna za vzdrževanje sorte, ne izpolnjuje zahtev iz odstavkov 1, 2 in 3, tej osebi zagotovi ustrezen čas za sprejetje popravnih ukrepov ali zahteva, da vzdrževanje sorte izvaja druga oseba. Če se tak ukrep v navedenem roku ne sprejme, pristojni organ v skladu s členom 71 izbriše sorto iz nacionalnega registra sort.6.Kadar vzdrževanje sorte poteka v državi članici, ki ni država članica nacionalnega registra sort, v katerega je vpisana sorta, si pristojni organi obeh zadevnih držav članic pomagajo pri nadzoru nad vzdrževanjem sort. Če se taka pomoč ne zagotovi v razumnem roku ali če se ugotovi, da se vzdrževanje sorte ne izvaja v skladu s tem členom, zadevni pristojni organ v skladu s členom 71 izbriše sorto iz nacionalnega registra sort.7.Kadar vzdrževanje sort poteka v tretji državi, pristojni organi države članice nacionalnega registra sort, v katerem je sorta vpisana, organe tretje države zaprosijo za pomoč pri nadzoru nad vzdrževanjem sort, če je za tako vzdrževanje priznana enakovrednost iz člena 39(4). Če se taka pomoč ne zagotovi v razumnem roku ali če se ugotovi, da se vzdrževanje sorte ne izvaja v skladu s tem členom, zadevni pristojni organ v skladu s členom 71 izbriše sorto iz nacionalnega registra sort.

ODDELEK 5HRAMBA DOKUMENTACIJE IN VZORCEV

Člen 73Dokumentacija o nacionalnih registrih sortPristojni organ zadevne države članice hrani dokumentacijo o vsaki sorti, vpisani v nacionalni register sort, ki vsebuje:(a)uradni opis ali uradno priznani opis sorte;(b)poročilo o preizkušanju in(c)vsa spremna poročila o preizkušanju v skladu s členom 64(4).Dokumentacija v primeru uradno priznanega opisa vsebuje le navedeni opis in spremne dokumente.

Člen 74Vzorci registriranih sortPristojni organi hranijo vzorce sort, vpisanih v nacionalne registre sort, in jih na zahtevo dajo na voljo kateri koli tretji strani.Komisija lahko z izvedbenimi akti določi velikost teh vzorcev, pravila za njihovo nadomestitev, kadar je količina prvotnega vzorca preveč omejena ali vzorec zaradi uporabe v drugih preizkušanjih ni več primeren, in pravila za njihovo predložitev drugim pristojnim organom. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2).

POGLAVJE VPOSTOPKOVNE DOLOČBE

Člen 75Izvajanje prenosa pooblastila1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(3), člena 7(3), člena 8(4), člena 10(2), člena 12(3), člena 15(5), člena 20(2), člena 22(2), člena 24(4), člena 27(3), člena 30a, člena 33(1) in (3), člena 38(1) in (2), člena 46(2), člena 47(3), člena 52(3), člena 54(4), člena 61(3) in člena 62(1) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od datuma[datum začetka veljavnosti te uredbe]. [Sprememba 254]Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za obdobja petih let, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje takemu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem prvega petletnega obdobja.3.Prenos pooblastila iz člena 2(3), člena 7(3), člena 8(4), člena 10(2), člena 12(3), člena 15(5), člena 20(2), člena 22(2), člena 24(4), člena 27(3), člena 30a, člena 33(1) in (3), člena 38(1) in (2), člena 46(2), člena 47(3), člena 52(3), člena 54(4), člena 61(3) in člena 62(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedene odločitvenavedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. [Sprememba 255]4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.6.Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 2(3), člena 7(3), člena 8(4), člena 10(2), člena 12(3), člena 15(5), člena 20(2), člena 22(2), člena 24(4), člena 27(3), člena 30a, člena 33(1) in (3), člena 38(1) in (2), člena 46(2), člena 47(3), člena 52(3), člena 54(4), člena 61(3) in člena 62(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 256]

Člen 76Postopek v odboru1.Komisiji pomaga Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo, ustanovljen s členom 58(1) Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in SvetaUredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, se ta postopek zaključi brez izida, ko v roku za izdajo mnenja tako odloči predsednik odbora ali to zahteva navadna večina članov odbora.3.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 navedene uredbe.

POGLAVJE VIPOROČANJE, KAZNI IN SPREMEMBE UREDB (EU) 2016/2031, 2017/625 IN 2018/848

Člen 77Poročanje1.Države članice do … [pet let po datumu začetka uporabe te uredbe] in nato vsakih pet let Komisiji predložijo poročilo o:(a)količinah certificiranega in standardnega rastlinskega razmnoževalnega materiala ter območij, na katerih se prideluje, za posamezno leto in posamezno vrsto, z navedbo količin ekoloških sort, primernih za ekološko pridelavo; [Sprememba 257](b)količinah trženega rastlinskega razmnoževalnega materiala iz heterogenega materiala ter območjih, na katerih se prideluje, za posamezno leto in posamezno vrsto;(c)količinah trženega rastlinskega razmnoževalnega materiala ohranjevalnih sort za posamezno leto in posamezno vrsto;(d)številu izvajalcev poslovne dejavnosti, ki uporabljajo odstopanja za trženje končnim uporabnikom v skladu s členom 28, in zadevnih vrstah in skupnih količinah rastlinskega razmnoževalnega materiala za posamezno vrsto; [Sprememba 258](e)številu genskih bank,naravovarstvenih organizacij in mrež z zakonsko določenim ali drugače zastavljenim ciljem ohranjanja rastlinskih genskih virov v skladu s členom 29 in zadevnih vrstah; [Sprememba 259](f) količinah semen, ki si jih kmetje izmenjujejo v naravi, kot so določene za posamezno vrsto, v skladu s členom 30; [Sprememba 260](g) količinah, dovoljenih za posamezno vrsto rastlinskega razmnoževalnega materiala, namenjenega preizkušanju in poskusom za žlahtnjenje novih sort, v skladu s členom 31; [Sprememba 261](h)količinah rastlinskega razmnoževalnega materiala za posamezen rod in vrsto, za katera se uporablja člen 33(4);(i)količinah rastlinskega razmnoževalnega materiala za posamezen rod in vrsto, uvoženega iz tretjih držav, v skladu s členom 39;(j)kaznih, izrečenih v skladu s členom 78;(k)številu izvajalcev poslovne dejavnosti s sedežem na njihovem ozemlju;(ka) napredku pri ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo, tj. številu subjektov, ki so uradno obvestili o uporabi člena 29 in drugih povezanih podatkih. [Sprememba 331]2.Komisija z izvedbenimi akti določi tehnične formate za poročanje v skladu z odstavkom 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2).

Člen 78Kazni1.Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev izvajanja teh kazni. Te kazni so učinkovite, sorazmerne, preventivne in odvračilne. Države članice Komisijo nemudoma uradno obvestijo o navedenih pravilih in ukrepih ter o morebitnih poznejših spremembah, ki vplivajo nanje. [Sprememba 262]2.Države članice zagotovijo, da so denarne kazni za kršitve te uredbe z goljufijo enakovredne, v skladu z nacionalnim pravom, vsaj bodisi gospodarski koristi izvajalca poslovne dejavnosti bodisi deležu njegovih prihodkov.

Člen 79Sprememba Uredbe (EU) 2016/2031V členu 37 Uredbe (EU) 2016/2031 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Komisija z izvedbenim aktom po potrebi določi ukrepe za preprečevanje navzočnosti nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov za Unijo na zadevnih rastlinah za saditev iz člena 36, točka (f). Ti ukrepi po potrebi zadevajo vnos teh rastlin v Unijo in njihove premike po njej.“

Člen 80Spremembe Uredbe (EU) 2017/625Uredba (EU) 2017/625 se spremeni:(1)v členu 1 se v odstavku 2 doda naslednja točka:

„(k) pridelava in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala.;“

(2)v členu 3 se doda naslednja točka:

„(52) ‚rastlinski razmnoževalni material‘ pomeni rastlinski razmnoževalni material, kot je opredeljen v členu 3(1) Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta(*)+.

_________

(*) Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta .... (UL …, str. …).“; [opomba, ki bo vključena v navedeno uredbo, bo vstavljena tukaj]

[+ UL: v besedilu navedite številko te uredbe, v opombi pa številko, datum, naslov in sklic na UL te uredbe.]“

(3)za členom 22 se vstavi naslednji člen:

„Člen 22a

Posebna pravila o uradnem nadzoru in ukrepanju pristojnih organov v zvezi z rastlinskim razmnoževalnim materialom

1.Uradni nadzor za preverjanje skladnosti s pravili iz člena 1(2), točka (k), vključuje uradni nadzor nad rastlinskim razmnoževalnim materialom, izvajalci dejavnosti in drugimi osebami, za katere veljajo ta pravila.

2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe, s katerimi določi pravila za izvajanje uradnega nadzora nad rastlinskim razmnoževalnim materialom, s katerim se preverja skladnost s pravili Unije iz člena 1(2), točka (k), ki se uporabljajo za to blago, ter za ukrepanje pristojnih organov po takem uradnem nadzoru.

S temi delegiranimi akti se določijo pravila o posebnih zahtevah za izvajanje takega uradnega nadzora nad:(a)uvozom v Unijo in trženjem znotraj Unije določenega rastlinskega razmnoževalnega materiala, za katerega veljajo pravila v zvezi z ugotavljanjem njegove pristnosti in njegovo kakovostjo iz člena 1(2), točka (k), ter(b)dejavnostmi izvajalcev dejavnosti med pridelavo določenega rastlinskega razmnoževalnega materiala, za katerega veljajo pravila iz člena 1(2), točka (k).

3.Komisija z izvedbenimi akti določi pravila o enotnih praktičnih ureditvah za izvajanje uradnega nadzora nad rastlinskim razmnoževalnim materialom, s katerim se preveri skladnost s pravili Unije iz člena 1(2), točka (k), ki se uporabljajo za to blago, ter za ukrepanje pristojnih organov po takem uradnem nadzoru, kar zadeva:(a)enotno najmanjšo pogostost takega uradnega nadzora, kadar je zaradi odzivanja na znana enotna tveganja neupoštevanja pravil o rastlinskem razmnoževalnem materialu z določenim poreklom ali izvorom potrebna minimalna raven uradnega nadzora;(b)enotno pogostost uradnega nadzora, ki ga pristojni organi izvajajo nad izvajalci dejavnosti, pooblaščenimi za izvajanje potrjevanja pod uradnim nadzorom v skladu s členom 12(1) Uredbe (EU) …/…++.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

_________

++ UL: v besedilu navedite številko te uredbe.

4.Za namene člena 30 se dovoli prenos določenih nalog uradnega nadzora iz tega člena na eno ali več fizičnih oseb.;“

(4)v členu 40(1) se doda naslednja točka:

„(c) laboratoriji, ki jih je Mednarodna zveza za testiranje semena akreditirala za izvajanje analiz, preskusov in diagnosticiranja vzorcev semen.“

Člen 81Sprememba Uredbe (EU) 2018/848Uredba (EU) 2018/848 se spremeni:(1) Člen 3 se spremeni:(a) točka 17 se nadomesti z naslednjim:

„(17) ‚rastlinski razmnoževalni material‘ pomeni rastlinski razmnoževalni material, kot je opredeljen v členu 3(1) Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta(*)+;

____________

(*) Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta …. (UL …, str. …).“; [opomba, ki bo vključena v navedeno uredbo, se vstavi tukaj]

[+ UL: v besedilu navedite številko te uredbe, v opombi pa številko, datum, naslov in sklic na UL te uredbe.“

(b) točka 18 se nadomesti z naslednjim:

„(18) ‚ekološki heterogeni material‘ pomeni heterogeni material, kot je opredeljen v členu 3(27) Uredbe (EU) …/…(*)++, ki se prideluje v skladu s to uredbo;

____________

(*) Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta …. (UL …, str. …).“; [opomba, ki bo vključena v navedeno uredbo, bo vstavljena tukaj]

[++ UL: v besedilu je treba navesti številko te uredbe].“

(2) Člen 13 se črta.(3) Drugi odstavek točke 1.8.4 dela I Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848 se nadomesti z naslednjim: „Vsi postopki razmnoževanja, razen rastlinskih tkivnih kultur, celičnih kultur, dednine, meristemov, himeričnih klonov, mikrorazmnoževalnega materiala, se izvajajo pod certificiranim ekološkim upravljanjem.“ [Sprememba 263]

POGLAVJE VIIKONČNE DOLOČBE

Člen 82RazveljavitveDirektive 66/401/EGS, 66/402/EGS, 68/193/EGS, 2002/53/ES, 2002/54/ES, 2002/55/ES, 2002/56/ES, 2002/57/ES, 2008/72/ES in 2008/90/ES se razveljavijo.Sklic na navedene razveljavljene akte se šteje za sklic na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi VIII.

Člen 83Začetek veljavnosti in uporabaTa uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.Uporablja se od … [36 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].Vendar,(a)člen 40(4) se začne uporabljati tri dni po začetku veljavnosti te uredbe;(b)člen 52 se začne uporabljati … [60 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] za vrste, navedene v Prilogi I, dela B in Cuporablja, če obstajajo ustrezne zahteve, metodologije in standardi za ocenjevanje značilnosti iz člena 52(1), drugi pododstavek, točke (a) do (gb). Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. [Sprememba 264]

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

predsednica predsednik/predsednica

Priloga I

RODOVI IN VRSTE TER NJIHOVA UPORABA, KOT JE NAVEDENO V ČLENU 2

DEL A

Rodovi in vrste, ki se uporabljajo za pridelavo kmetijskih rastlin, razen zelenjadnic

Agrostis canina L.

Agrostis capillaris L.

Agrostis gigantea Roth

Agrostis stolonifera L.

Alopecurus pratensis L.

Arachis hypogaea L.

Arrhenatherum elatius (L.) P. Beauv. ex J. Presl & C. Presl

Avena nuda L.

Avena sativa L. (vključuje A. byzantina K. Koch)

Avena strigosa Schreb.

Beta vulgaris L. partim

Biserrula pelecinus L.

Brassica juncea (L.) Czern.

Brassica napus L. var. napobrassica (L.) Rchb.

Brassica napus L. var. napus

Brassica nigra (L.) W.D.J. Koch

Brassica oleracea L. convar. acephala (DC.) Alef. var. medullosa Thell. + var. varidis L.

Brassica rapa L. var. silvestris (Lam.) Briggs

Bromus catharticus Vahl

Bromus sitchensis Trin.

Cannabis sativa L.

Carthamus tinctorius L.

Carum carvi L.

Cynodon dactylon (L.) Pers.

Dactylis glomerata L.

Festuca arundinacea Schreber

Festuca filiformis Pourr

Festuca ovina L.

Festuca pratensis Huds.

Festuca rubra L.

Festuca trachyphylla (Hack.) Krajina

Galega orientalis Lam.

Glycine max (L.) Merr. partim

Gossypium spp.

Hedysarum coronarium L.

Helianthus annuus L.

Hordeum vulgare L.

Lathyrus cicera L.

Linum usitatissimum L.

Lolium multiflorum Lam.

Lolium perenne L.

Lolium x hybridum Hausskn

Lotus corniculatus L.

Lupinus albus L.

Lupinus angustifolius L.

Lupinus luteus L.

Medicago doliata Carmign.

Medicago italica (Mill.) Fiori

Medicago littoralis Rohde ex Loisel.

Medicago lupulina L.

Medicago murex Willd.

Medicago polymorpha L.

Medicago rugosa Desr.

Medicago sativa L.

Medicago sativa L. nothosubsp. varia (Martyn) Arcang.

Medicago scutellata (L.) Mill.

Medicago truncatula Gaertn.

Onobrychis viciifolia Scop.

Ornithopus compressus L.

Ornithopus sativus Brot.

Oryza sativa L.

Papaver somniferum L.

Phacelia tanacetifolia Benth.

Phalaris aquatica L.

Phalaris canariensis L.

Phleum nodosum L.

Phleum pratense L.

Pisum sativum L. partim

Plantago lanceolata L.

Poa annua L.

Poa nemoralis L.

Poa palustris L.

Poa pratensis L.

Poa trivialis L.

Raphanus sativus L. var. oleiformis Pers.

Secale cereale L.

Sinapis alba L.

Sorghum bicolor (L.) Moench subsp. bicolor

Sorghum bicolor (L.) Moench subsp. bicolor x Sorghum bicolor (L.) Moench subsp. drummondii (Steud.) de Wet ex Davidse

Sorghum bicolor (L.) Moench subsp. drummondii (Steud.) de Wet ex Davidse

Trifolium alexandrinum L. Berseem

Trifolium fragiferum L.

Trifolium glanduliferum Boiss.

Trifolium hirtum All.

Trifolium hybridum L.

Trifolium incarnatum L.

Trifolium isthmocarpum Brot.

Trifolium michelianum Savi

Trifolium pratense L.

Trifolium repens L.

Trifolium resupinatum L.

Trifolium squarrosum L.

Trifolium subterraneum L.

Trifolium vesiculosum Savi

Trigonella foenum-graecum L.

Trisetum flavescens (L.) P. Beauv.

Triticum aestivum L. subsp. aestivum

Triticum aestivum L. subsp. spelta (L.) Thell.

Triticum turgidum L. subsp. durum (Desf.) van Slageren

Vicia benghalensis L.

Vicia faba L. partim

Vicia pannonica Crantz

Vicia sativa L.

Vicia villosa Roth

xFestulolium Asch. & Graebn

xTriticosecale Wittm. ex A. Camus

Zea mays L. partim

Cicer arietinum

Camelina sativa

Fagopyrum esculentu

Lens culinaris

Triticum monococcum

Chenopodium quinoa

Vicia ervilia

Vicia narbonensis

Tritordeum

Lathyrus sativus

Eragrostis tef

Ceratonia siliqua [Sprememba 265]

DEL B

Rodovi in vrste, ki se uporabljajo za pridelavo zelenjadnic

Allium cepa L.

Allium fistulosum L.

Allium porrum L.

Allium sativum L.

Allium schoenoprasum L.

Anthriscus cerefolium (L.) Hoffm.

Apium graveolens L.

Asparagus officinalis L.

Beta vulgaris L. partim

Brassica oleracea L. partim

Brassica rapa L. partim

Capsicum annuum L.

Cichorium endivia L.

Cichorium intybus L.

Citrullus lanatus (Thunb.) Matsum. et Nakai

Cucumis melo L.

Cucumis sativus L.

Cucurbita maxima Duchesne

Cucurbita pepo L.

Cynara cardunculus L.

Daucus carota L.

Foeniculum vulgare Mill.

Lactuca sativa L.

Petroselinum crispum (Mill.) Nyman ex A. W. Hill

Phaseolus coccineus L.

Phaseolus vulgaris L.

Pisum sativum L. partim

Raphanus sativus L. partim

Rheum rhabarbarum L.

Salvia hispanica [Sprememba 266]

Scorzonera hispanica L.

Solanum lycopersicum L.

Solanum melongena L.

Spinacia oleracea L.

Valerianella locusta (L.) Laterr.

Vicia faba L. partim

Zea mays L. partim

Hibridi, ki izhajajo iz križanja vrst, navedenih v tem delu.

DEL C

Rodovi in vrste, ki se uporabljajo za pridelavo sadnih rastlin

Castanea sativa Mill.

Citrus L.

Corylus avellana L.

Cydonia oblonga Mill.

Ficus carica L.

Fortunella Swingle

Fragaria L.

Juglans regia L.

Malus Mill.

Olea europaea L.

Pistacia vera L.

Poncirus Raf.

Prunus amygdalus Batsch

Prunus armeniaca L.

Prunus avium (L.) L.

Prunus cerasus L.

Prunus domestica L.

Prunus persica (L.) Batsch

Prunus salicina Lindley

Pyrus L.

Ribes L.

Rubus L.

Vaccinium L.

DEL D

Rodovi in vrste, ki se uporabljajo za pridelavo trte

Vitis L.

DEL E

Rodovi in vrste, ki se uporabljajo za pridelavo krompirja

Solanum tuberosum L.

Priloga II

ZAHTEVE ZA PRIDELAVO IN TRŽENJE PREDOSNOVNIH, OSNOVNIH IN CERTIFICIRANIH SEMEN IN MATERIALA, KOT SO NAVEDENE V ČLENU 7

DEL A

ZAHTEVE ZA PRIDELAVO IN TRŽENJE PREDOSNOVNIH, OSNOVNIH IN CERTIFICIRANIH SEMEN VRST POLJŠČIN IN ZELENJADNIC

1.Splošne zahteve za pridelavo predosnovnih, osnovnih in certificiranih semen

A.Setev ali sajenje:

(a)pristnost sorte posejanega semena, po potrebi tudi matičnih rastlin, se ugotavlja z uradno etiketo ali etiketo, ki jo izda izvajalec poslovne dejavnosti, sorta pa se evidentira za zagotovitev njene sledljivosti. Izvajalec poslovne dejavnosti etiketo ali evidenco o matični rastlini hrani do izdaje uradne etikete trženega semena;

(b)predhodni posevek na polju je združljiv s pridelavo semena vrste, sorte in kategorije posevka, polje pa je dovolj očiščeno takih rastlin, ki so morda ostale od predhodnega posevka (samosevci);

(c)matične rastline ali semena se sadijo in/ali sejejo na način, ki zagotavlja:

(i)zadostno oddaljenost od virov cvetnega prahu iste vrste in/ali različnih sort ter kakršne koli neželene tuje oprašitve, da se prepreči navzkrižno opraševanje z drugimi kmetijskimi rastlinami, kadar je to primerno, in

(ii)ustrezen vir in raven opraševanja, da se zagotovi nadaljnje razmnoževanje, kadar je to primerno;

(d)v skladu z Uredbo (EU) 2016/2031 se pregledajo kakovost tal, substratov, matičnih rastlin in neposrednega okolja, da se prepreči prisotnost škodljivih organizmov ali njihovih vektorjev;

(e)pregledajo se stroji in vsa uporabljena oprema, plevel ali seme drugih vrst ali sort pa se odstrani;

(f)kadar je primerno, pridelava semen poteka ločeno od gojenja semen istih rodov ali vrst, namenjenih proizvodnji živil ali krme, da se zagotovi izpolnjevanje zahtev, ki se uporabljajo samo za zadevni rastlinski razmnoževalni material;

(g)kadar je primerno, se lahko razmnoževanje in vitro uporablja tudi za razmnoževanje semen.

B.Poljedelska pridelava:

(a)zagotovi se, da na polju ni rastlin drugih vrst in drugih sort, ki se pojavljajo kot sortna nečistoča ter se od sorte očitno razlikuje po eni ali več značilnostih iz opisa sorte (v nadaljnjem besedilu: atip). Kadar to ni mogoče zaradi značilnosti zadevne vrste, pa so te rastline prisotne v najmanjši možni meri.

V primeru prisotnosti atipov ali drugih rastlinskih vrst ali sort v fazi gojenja ali med predelavo semena se opravi ustrezno tretiranje in/ali odstranitev, da se zagotovita sortna pristnost in čistost semena ter prepreči prisotnost kakršnih koli neželenih vrst;

(b)rastline se tretirajo ali izključijo kot vir rastlinskega razmnoževalnega materiala v primeru pozitivnih rezultatov testov ali vidnih simptomov škodljivih organizmov v skladu z Uredbo (EU) 2016/2031 ali v primeru pomanjkljivosti;

(c)rastlinski razmnoževalni material, vključno z matičnimi rastlinami, kadar je primerno, se vzdržuje tako, da se zagotovi pristnost sorte. To vzdrževanje temelji na uradnem opisu ali uradno priznanem opisu sorte;

(d)matične rastline se vzdržujejo v vseh fazah pridelave v pogojih, ki omogočajo pridelavo semen in ugotavljanje pristnosti teh rastlin z uradnim opisom njihove sorte;

(e)za vse kmetijske rastline na polju se opravi uradni inšpekcijski pregled ali inšpekcijski pregled pod uradnim nadzorom v ustreznih fazah rasti teh rastlin, ustrezno pogosto in z ustreznimi metodami, kot je primerno za zadevne vrste, da se preveri skladnost z zadevnimi zahtevami. Metode za inšpekcijske preglede so skladne z veljavnimi mednarodnimi standardi. Če med fazo rasti ni mogoče odstraniti ali ločiti neskladnih rastlin, se celotno polje opusti za pridelavo semena, razen če je mogoče nezaželena semena pozneje mehansko ločiti.

C.Žetev in pospravilo:

(a)semena se požanjejo v razsutem stanju ali v obliki posameznih rastlin, kot je primerno, da se zagotovijo pristnost in čistost tega semena ter njegova pravilna sledljivost;

(b)iz vsake zapečatene partije se odvzame vzorec semena. Velikost vzorca in intenzivnost vzorčenja ter oprema in metoda so ustrezni za zadevno vrsto in v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi;

(c)vsi vzorci semena se laboratorijsko testirajo, da se zagotovi izpolnjevanje zahtev glede kakovosti za zadevno vrsto. Laboratorijsko testiranje se izvaja v skladu z metodami, opremo in rastnimi substrati, ki so ustrezni za zadevno vrsto, ter v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi. Testiranje po potrebi vključuje ponovno testiranje stopnje kalivosti po določenem obdobju, ki je ustrezno za zadevno vrsto;

(d)za vse partije semen, ki spadajo v predosnovno, osnovno ali certificirano kategorijo, če se bodo uporabljale za pridobivanje nadaljnjih množitev semena, ter za vsaj 5 % partij semena, ki spada v certificirano kategorijo in se ne bo več razmnoževalo, izvajalec dejavnosti pod uradnim nadzorom izvede preizkušanje na kontrolni parcelici, da preveri skladnost z:

(i)njihovo sortno pristnostjo;

(ii)standardi minimalne sortne čistosti in

(iii)zahtevami v zvezi z zdravjem rastlin.

Za partije semena, ki spadajo v predosnovno, osnovno ali certificirano kategorijo, se na podlagi tveganja opravi preizkušanje v naknadni kontroli, da se preveri skladnost s prejšnjimi zahtevami. Vzorci, ki se uporabljajo za preizkušanja v naknadni kontroli, se odvzamejo uradno.

Preizkušanje na kontrolni parcelici se izvede v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi.

Uporabijo se lahko ustrezne biomolekularne metode.

2.Zahteve za trženje semen

Seme izpolnjuje vse naslednje zahteve glede kakovosti, odvisno od značilnosti vsakega rodu ali vrste in zadevne kategorije:

(a)ima minimalno kalivost, ki omogoča ustrezno število rastlin na kvadratni meter po setvi ter posledično zagotavlja donos in kakovost pridelave;

(b)ima najvišjo dovoljeno vsebnost trdih semen, da se omogoči ustrezno število rastlin na kvadratni meter;

(c)ima minimalno čistost, da se zagotovi najvišja raven sortne pristnosti;

(d)ima najvišjo dovoljeno vsebnost vlage, da se zagotovi ohranjanje materiala med predelavo, skladiščenjem in dostopnostjo na trgu;

(e)ima najvišjo dovoljeno vsebnost semen drugih rodov ali vrst, da se zagotovi najmanjša prisotnost neželenih rastlin v partiji;

(f)ima minimalno rastno moč, opredeljeno velikost in zanj velja posebno razvrščanje, da se zagotovita ustreznost materiala ter zadostna homogenost partije za setev ali sajenje;

(g)ima največjo dovoljeno prisotnost zemlje ali tuje snovi, da se preprečijo goljufije in tehnične nečistoče, ter

(h)nima posebnih pomanjkljivosti in poškodb, da se zagotovita kakovost in zdravje materiala.

DEL B

ZAHTEVE ZA PRIDELAVO IN TRŽENJE PREDOSNOVNEGA, OSNOVNEGA IN CERTIFICIRANEGA MATERIALA VRST POLJŠČIN IN ZELENJADNIC TER SADNIH RASTLIN [Sprememba 267]

1.Zahteve za pridelavo predosnovnega, osnovnega in certificiranega materiala

A.Setev ali sajenje:

(a)pristnost materiala, po potrebi tudi matičnih rastlin ali posejanega semena, se ugotavlja z uradno etiketo ali etiketo, ki jo izda izvajalec poslovne dejavnosti, izvajalec poslovne dejavnosti pa pristnost evidentira, da zagotovi sledljivost materiala. Izvajalec poslovne dejavnosti hrani etiketo materiala ali evidenco o matični rastlini po trženju navedenega materiala;

(b)sajenje materiala poteka tako, da:

(i)se predosnovni material vzdržuje v objektih, v katerih ni mogoča okužba, ki se prenaša po zraku in prek drugih možnih virov v proizvodnem procesu;

(ii)je dovolj oddaljen od drugih rastlin istih rodov ali vrst, kot je opredeljeno na podlagi botaničnih značilnosti vsake vrste in tehnik njenega žlahtnjenja ter ustrezno glede na kategorijo materiala, da se zagotovi zaščita pred kakršnim koli neželenim tujim opraševanjem ter prepreči navzkrižno opraševanje z drugimi kmetijskim rastlinami, in

(iii)je gostota sajenja primerna za opazovanje posameznih rastlin;

(c)kadar je primerno, gojenje materiala poteka ločeno od gojenja materiala, ki pripada istim rodovom ali vrstam in je namenjen za živila ali krmo.

B.Poljedelska pridelava:

(a)razmnoževalni in sadilni material sta v vseh fazah gojenja ločena drug od drugega;

(b)rastlinski razmnoževalni material, ki izpolnjuje zahteve za določeno kategorijo, se ne meša z materialom drugih kategorij;

(c)atipi in deformirane ali poškodovane rastline se odstranjujejo v vseh fazah gojenja;

(d)matične rastline se tretirajo ali izključijo kot vir rastlinskega razmnoževalnega materiala v primeru pozitivnih rezultatov testov ali vidnih simptomov škodljivih organizmov v skladu z Uredbo (EU) 2016/2031 ali v primeru pomanjkljivosti;

(e)matične rastline se v vseh fazah gojenja vzdržujejo v pogojih, ki omogočajo pridelavo rastlinskega razmnoževalnega materiala, ugotavljanje pristnosti teh rastlin in preverjanje skladnosti z uradnim opisom ali uradno priznanim opisom sorte teh rastlin. V primeru matičnih rastlin, ki ne pripadajo sorti, se to preverjanje skladnosti z uradnim opisom ali uradno priznanim opisom opravi za vrste, ki jim te matične rastline pripadajo;

(f)za matične rastline se opravi inšpekcijski pregled v ustreznih fazah njihove rasti, ustrezno pogosto in z ustreznimi metodami, kot je primerno za zadevne rodove ali vrste;

(g)vzorec, ki se odvzame iz partije, ima najmanjšo ustrezno velikost za ugotavljanje, ali zadevni rodovi ali vrste izpolnjujejo zahteve glede kakovosti. Intenzivnost, oprema in metoda za vzorčenje so ustrezni za zadevne rodove ali vrste ter so v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi;

(h)testiranje se izvede v skladu z metodami, opremo in rastnimi substrati, ki so ustrezni za zadevne rodove ali vrste, ter v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi, da se zagotovi izpolnjevanje zahtev glede kakovosti.

C.Žetev in pospravilo za vrste in rodove iz Priloge I, del E (semenski krompir):

(a)material se požanje v razsutem stanju ali v obliki posameznih rastlin, kot je primerno, da se zagotovijo njegova pristnost, zdravje in sledljivost;

(b)iz vsake zapečatene partije se odvzame vzorec gomoljev. Velikost vzorca in intenzivnost vzorčenja ter oprema in metoda so ustrezni za zadevno vrsto in v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi;

(c)vsi vzorci gomoljev se laboratorijsko testirajo, da se zagotovi izpolnjevanje zahtev glede kakovosti in fitosanitarnih zahtev za zadevne vrste. Laboratorijsko testiranje se izvaja v skladu z metodami, opremo in rastnimi substrati, ki so ustrezni za zadevno vrsto, ter v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi;

(d)izvajalec dejavnosti pod uradnim nadzorom pristojnega organa za vse partije, ki spadajo v predosnovno ali osnovno kategorijo, in za najmanj 5 % partij, ki spadajo v certificirano kategorijo, opravi preizkušanje na kontrolni parcelici, da preveri skladnost z:

(i)njihovo sortno pristnostjo;

(ii)standardi minimalne sortne čistosti;

(iii)njihovo kalivostjo;

(iv)zahtevami v zvezi z zdravjem rastlin.

Za partije, ki spadajo v predosnovno, osnovno ali certificirano kategorijo, se na podlagi tveganja opravi preizkušanje v naknadni kontroli, da se preveri skladnost s prejšnjimi zahtevami. Vzorci, ki se uporabljajo za preizkušanja v uradnih naknadnih kontrolah, se odvzamejo uradno.

Preizkušanje na kontrolni parcelici se izvede v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi.

Uporabijo se lahko ustrezne biomolekularne metode.

2.Zahteve za trženje predosnovnega, osnovnega in certificiranega materiala

Material izpolnjuje vse naslednje zahteve, odvisno od značilnosti vsakega rodu ali vrste in zadevne kategorije:

(a)ima minimalno rastno moč ali stopnjo kalivosti, opredeljeno velikost in, kadar je ustrezno, zanj velja posebno razvrščanje, da se zagotovita ustreznost materiala ter zadostna homogenost partije za sajenje;

(b)je praktično brez posebnih pomanjkljivosti.

DEL C

ZAHTEVE ZA PRIDELAVO, REGISTRACIJO IN TRŽENJE IZBRANIH KLONOV, VEČKLONSKIH MEŠANIC IN VEČKLONSKEGA RASTLINSKEGA RAZMNOŽEVALNEGA MATERIALA IZ PREDOSNOVNEGA, OSNOVNEGA IN CERTIFICIRANEGA MATERIALA, KOT SO NAVEDENE V ČLENU 9(1) [Sprememba 268]

1.Zahteve za pridelavo predosnovnih, osnovnih in certificiranih izbranih klonov, večklonskih mešanic in večklonskega rastlinskega razmnoževalnega materiala [Sprememba 269]

A.Sajenje:

(a)pristnost izbranega klona, večklonske mešanice ali večklonskega rastlinskega razmnoževalnega materiala se ugotavlja z uradno etiketo ali etiketo, ki jo izda izvajalec poslovne dejavnosti, ki pristnost tudi evidentira, da zagotovi sledljivost materiala. Izvajalec poslovne dejavnosti hrani etiketo materiala ali evidenco o zadevnih matičnih rastlinah, namenjenih pridobivanju vsakega izbranega klona, in zadevnih genotipih, namenjenih pridelavi večklonskega rastlinskega razmnoževalnega materiala, po trženju navedenega materiala; [Sprememba 270]

(b)sajenje materiala poteka tako, da:

(i)je dovolj oddaljen od drugih rastlin istega roda ali vrste, kot je opredeljeno na podlagi botaničnih značilnosti vsake vrste in ustrezno glede na kategorijo materiala, da se zagotovi zaščita pred kakršnim koli neželenim tujim opraševanjem ter prepreči navzkrižno opraševanje z drugimi kmetijskim rastlinami; [Sprememba 271]

(ii)je gostota sajenja primerna za opazovanje vsake posamezne rastline;

(c)kadar je primerno, gojenje materiala poteka ločeno od gojenja materiala, ki pripada istim rodovom ali vrstam in je namenjen za živila ali krmo.

B.Poljedelska pridelava:

(a)razmnoževalni in sadilni material sta v vseh fazah gojenja ločena drug od drugega;

(b)razmnoževalni material, ki izpolnjuje zahteve za določeno kategorijo, se ne meša z materialom drugih kategorij;

(c)atipi in deformirane ali poškodovane rastline se odstranjujejo v vseh fazah gojenja, da se zagotovijo sortna pristnost in čistost ali, v primeru podlag, ki ne pripadajo sorti, ustreznost glede pristnosti vrste ter učinkovita pridelava;

(d)zadevne matične rastline in zadevni genotipi se v primeru pomanjkljivosti izključijo kot vir rastlinskega razmnoževalnega materiala; [Sprememba 272]

(e)zadevne matične rastline in zadevni genotipi se v vseh fazah gojenja vzdržujejo v pogojih, ki omogočajo pridelavo rastlinskega razmnoževalnega materiala, ugotavljanje njihove pristnosti in preverjanje skladnosti z uradnim opisom ali uradno priznanim opisom sorte, ki ji pripadajo. V primeru matičnih rastlin, ki ne pripadajo sorti, se to preverjanje skladnosti z uradnim opisom ali uradno priznanim opisom opravi za vrste, ki jim te matične rastline pripadajo; [Sprememba 273]

(f)za matične rastline se opravi inšpekcijski pregled v ustreznih fazah njihove rasti, ustrezno pogosto in z ustreznimi metodami, kot je primerno za zadevne rodove ali vrste;

(i)v primeru večklonskih mešanic se mešanica izbranih klonov, iz katerih sestoji večklonska mešanica, pripravi pred končnim pakiranjem tega rastlinskega razmnoževalnega materiala in vsebuje enake deleže vseh izbranih klonov iz te večklonske mešanice; [Sprememba 274]

(j)v primeru večklonskega rastlinskega razmnoževalnega materiala se mešanica genotipov, ki jih vsebuje večklonski rastlinski razmnoževalni material, pripravi pred končnim pakiranjem tega rastlinskega razmnoževalnega materiala in vsebuje enake deleže vseh genotipov iz večklonskega rastlinskega razmnoževalnega materiala. [Sprememba 275]

2. Zahteve za registracijo izbranega klona, večklonske mešanice in večklonskega rastlinskega razmnoževalnega materiala

(a)Vložnik pristojnemu organu predloži vlogo, v kateri navede:

(i)vrsto in po potrebi sorto, ki ji pripada izbrani klon, večklonska mešanica ali večklonski rastlinski razmnoževalni material, na podlagi česar se sorta vpiše v nacionalni register sort iz člena 44;

(ii)predlagano poimenovanje in sopomenke;

(iii)po potrebi opis sestave večklonske mešanice ali večklonskega rastlinskega razmnoževalnega materiala;

(iv)vzdrževalca izbranega klona, večklonske mešanice ali večklonskega rastlinskega razmnoževalnega materiala;

(v)sklic na opis glavnih značilnosti sorte, ki ji pripada izbrani klon, večklonska mešanica ali večklonski rastlinski razmnoževalni material;

(vi)opis glavnih značilnosti izbranega klona, večklonske mešanice ali večklonskega rastlinskega razmnoževalnega materiala, kar zadeva njihovo vrednost za trajnostno pridelavo in uporabo;

(vii)ocenjeni genski doprinos izbranega klona, večklonske mešanice ali večklonskega rastlinskega razmnoževalnega materiala glede na splošno uspešnost zadevne sorte;

(viii)informacije o tem, ali je izbrani klon, večklonska mešanica ali večklonski rastlinski razmnoževalni material že registriran v registru druge države članice;

(b)izbrani klon, večklonska mešanica ali večklonski rastlinski razmnoževalni material za vpis v register izpolnjuje naslednje zahteve, kot je ustrezno za zadevni tip materiala:

(i)večklonski rastlinski razmnoževalni material se izbere v enem samem terenskem poskusu, v katerega je vključen reprezentativni vzorec splošne genske raznovrstnosti sorte v skladu s poskusno zasnovo, ki temelji na mednarodno sprejetih metodah. V primeru večklonskega rastlinskega razmnoževalnega materiala trte ta zasnova temelji na metodah, ki jih predpiše Mednarodna organizacija za trto in vino;

(ii)v primeru razmnoževalnega materiala trte je večklonski rastlinski razmnoževalni material sestavljen iz 7 do 20 različnih genotipov;

(iii)ustreznost izbranega klona, vsakega izbranega klona v večklonski mešanici in vsakega genotipa večklonskega rastlinskega razmnoževalnega materiala glede pristnosti sorte se zagotovi z opazovanjem fenotipskih značilnosti ter, kadar je to ustrezno, z molekularno analizo v skladu z mednarodno sprejetimi standardi.

Pristojni organ sprejme odločitev o registraciji šele po tem, ko ugotovi, da so izpolnjene točke (i) do (iii), kot se uporabljajo za tip materiala;

(c)ustrezno se uporabljajo zahteve za trženje predosnovnega, osnovnega in certificiranega materiala iz dela B, točka 2. [Sprememba 276]

DEL D

ZAHTEVE ZA PRIDELAVO IN TRŽENJE PREDOSNOVNEGA, OSNOVNEGA IN CERTIFICIRANEGA SEMENA SADNIH RASTLIN, TRTE IN SEMENSKEGA KROMPIRJA [Sprememba 277]

1.Zahteve za pridelavo predosnovnega, osnovnega in certificiranega semena sadnih rastlin, trte in semenskega krompirja [Sprememba 278]

A.Setev ali sajenje:

(a)matične rastline in po potrebi donorske rastline se sadijo tako, da:

(i)so dovolj oddaljene od drugih rastlin istih rodov ali vrst, kot je opredeljeno na podlagi botaničnih značilnosti in tehnik žlahtnjenja ter ustrezno glede na kategorijo materiala, da se zagotovi zaščita pred kakršnim koli neželenim tujim opraševanjem ter prepreči navzkrižno opraševanje z drugimi kmetijskim rastlinami, in

(ii)je gostota sajenja primerna za opazovanje posameznih rastlin;

(b)kadar je primerno, gojenje materiala poteka ločeno od gojenja materiala, ki pripada istim rodovom ali vrstam in je namenjen za živila ali krmo.

B.Poljedelska pridelava:

(a)razmnoževalni in sadilni material sta v vseh fazah gojenja ločena drug od drugega;

(b)razmnoževalni material, ki izpolnjuje zahteve za določeno kategorijo, se ne meša z materialom drugih kategorij;

(c)na cvetoči matični rastlini se opravi samoopraševanje ali navzkrižno opraševanje s cvetnim prahom iz bližnjih donorskih rastlin, kot je ustrezno za zadevne rodove ali vrste;

(d)atipi in deformirane ali poškodovane rastline se odstranjujejo v vseh fazah gojenja, da se zagotovijo ustreznost glede pristnosti sorte, ali v primeru rastlin, ki ne pripadajo sorti, ustreznost glede pristnosti vrste, ki ji pripadajo, ter njihova zadostna čistost in učinkovita pridelava;

(e)matične rastline in donorske rastline se v primeru pomanjkljivosti izključijo kot vir semen;

(f)matične rastline se v vseh fazah gojenja vzdržujejo v pogojih, ki omogočajo pridelavo semen. Matične rastline in donorske rastline se v vseh fazah gojenja vzdržujejo v pogojih, ki omogočajo ugotavljanje njihove pristnosti in preverjanje njihove skladnosti z uradnim opisom ali uradno priznanim opisom njihove sorte. V primeru matičnih rastlin in donorskih rastlin, ki ne pripadajo sorti, se to preverjanje skladnosti z uradnim opisom ali uradno priznanim opisom opravi za vrste, ki jim te matične rastline in donorske rastline pripadajo;

(g)za matične rastline in donorske rastline se opravi inšpekcijski pregled v ustreznih fazah njihove rasti, ustrezno pogosto in z ustreznimi metodami, kot je primerno za zadevne rodove ali vrste;

(h)vzorec, ki se odvzame iz partije, ima najmanjšo ustrezno velikost za ugotavljanje, ali zadevni rodovi ali vrste izpolnjujejo zahteve glede kakovosti. Intenzivnost, oprema in metoda za vzorčenje so ustrezni za zadevne rodove ali vrste ter so v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi;

(i)testiranje se izvede v skladu z metodami, opremo in rastnimi substrati, ki so ustrezni za zadevne rodove ali vrste, ter v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi, da se zagotovi izpolnjevanje zahtev glede kakovosti.

2.Zahteve za trženje predosnovnega, osnovnega in certificiranega semena sadnih rastlin, trte in semenskega krompirja

Seme izpolnjuje vse naslednje zahteve glede kakovosti, odvisno od značilnosti vsakega rodu ali vrste in zadevne kategorije:

(a)pripada sorti, v primeru semen, ki ne pripadajo sorti, pa vrsti;

(b)ima minimalno rastno moč, opredeljeno velikost in, kadar je ustrezno, zanj velja posebno razvrščanje, da se zagotovita ustreznost materiala ter zadostna homogenost partije za sajenje, in

(c)je praktično brez posebnih pomanjkljivosti, da se zagotovi kakovost semen.

DEL E

ZAHTEVE ZA PRIDELAVO IN TRŽENJE PREDOSNOVNEGA, OSNOVNEGA IN CERTIFICIRANEGA MATERIALA, PRIDELANEGA Z RAZMNOŽEVANJEM IN VITRO

1.Zahteve za pridelavo predosnovnega, osnovnega in certificiranega materiala, pridelanega z razmnoževanjem in vitro

A.Tkivna kultura

(a)Pristnost materiala in vitro ali in vivo, kot je ustrezno, se ugotavlja z etiketo in evidentira, da se zagotovi njegova sledljivost. Etiketa materiala se shrani.

(b)Material, ki je bil vzorčen iz materiala in vivo, se razkuži.

B.Pridelava in vitro

(a)Kloni, ki izvirajo iz materiala iz točke 1.A.(a), se pridelujejo z razmnoževanjem in vitro.

(b)Razmnoževalni in sadilni material sta v vseh fazah gojenja ločena drug od drugega.

(c)Kloni, ki izpolnjujejo zahteve za določeno kategorijo rastlinskega razmnoževalnega materiala, se ne mešajo s kloni drugih kategorij.

(d)Število zaporednih razmnoževalnih ciklov pri razmnoževanju in vitro se ustrezno omeji glede na zadevne rodove ali vrste.

(e)Kloni se v vseh fazah pridobivanja vzdržujejo v pogojih, ki omogočajo pridelavo rastlinskega razmnoževalnega materiala, ugotavljanje njihove pristnosti in preverjanje njihove skladnosti z uradnim opisom ali uradno priznanim opisom njihove sorte. V primeru klonov, ki ne pripadajo sorti, se preverjanje skladnosti z uradnim opisom ali uradno priznanim opisom opravi za vrste, ki jim ti kloni pripadajo.

(f)Za klone se opravi inšpekcijski pregled v ustreznih fazah njihove rasti, ustrezno pogosto in z ustreznimi metodami, kot je primerno za zadevne rodove ali vrste.

(g)Vzorec, ki se odvzame iz partije, ima najmanjšo ustrezno velikost za ugotavljanje, ali zadevni rodovi ali vrste izpolnjujejo zahteve glede kakovosti. Intenzivnost, oprema in metoda za vzorčenje so ustrezni za zadevne rodove ali vrste in v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi.

(h)Testiranje se izvede v skladu z metodami, opremo in rastnimi substrati, ki so ustrezni za zadevne rodove ali vrste, ter v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi, da se zagotovi izpolnjevanje zahtev glede kakovosti.

2.Zahteve za trženje predosnovnega, osnovnega in certificiranega materiala, pridelanega z razmnoževanjem in vitro

Material in vitro ali in vivo izpolnjuje vse naslednje zahteve, odvisno od značilnosti vsakega rodu ali vrste in zadevne kategorije:

(a)pripada sorti, označeni na etiketi, in v primeru materiala, ki ne pripada sorti, vrsti, označeni na etiketi, in sicer na podlagi:

(i)opazovanja fenotipskih značilnosti materiala in vivo iz točke A.(a);

(ii)pridobivanja rastlin in vivo iz materiala in vitro iz točke A.(a) in opazovanja fenotipskih značilnosti navedenih rastlin;

(iii)pridobivanja rastlin in vivo iz klonov iz točke 1.B.(a) in opazovanja fenotipskih značilnosti navedenih rastlin ter

(iv)kadar je primerno, molekularne analize materiala in vitro iz točke 1.A.(a) in/ali klonov iz točke 1.B.(a);

(b)ima minimalno rastno moč, opredeljeno velikost in, kadar je ustrezno, zanj velja posebno razvrščanje, da se zagotovita ustreznost materiala ter zadostna homogenost partije za sajenje;

(c)je praktično brez posebnih pomanjkljivosti in poškodb.

Priloga III

ZAHTEVE ZA PRIDELAVO IN TRŽENJE STANDARDNEGA SEMENA IN MATERIALA, KOT SO NAVEDENE V ČLENU 8

DEL A

ZAHTEVE ZA PRIDELAVO IN TRŽENJE STANDARDNEGA SEMENA VRST POLJŠČIN IN ZELENJADNIC

1.Splošne zahteve za pridelavo standardnega semena

A.Setev ali sajenje:

(a)za zagotovitev sledljivosti semena se določi sorta posejanega semena, po potrebi vključno z matičnimi rastlinami. Etiketa materiala ali evidence o matični rastlini se hranijo vsaj dve leti;

(b)predhodni posevek na polju ne sme biti nezdružljiv s pridelavo semena vrste in sorte kmetijske rastline, polje pa je dovolj očiščeno takih rastlin, ki so morda ostale od predhodnega posevka (samosevci);

(c)matične rastline ali seme se sadi in/ali seje tako, da:

(i)je dovolj oddaljeno od virov cvetnega prahu istih vrst in/ali različnih sort v skladu s pravili o izolaciji, določenimi na podlagi botaničnih značilnosti za vsako vrsto in na podlagi tehnik žlahtnjenja, da se zagotovi zaščita pred kakršnim koli neželenim tujim opraševanjem in prepreči navzkrižno opraševanje z drugimi kmetijskimi rastlinami, kadar je to ustrezno, ter

(ii)obstajata ustrezen vir in raven opraševanja, da se zagotovi nadaljnje razmnoževanje, kjer je to primerno;

(d)v skladu z Uredbo (EU) 2016/2031 se pregledajo kakovost tal, substratov, matičnih rastlin in neposrednega okolja, da se prepreči prisotnost škodljivih organizmov ali njihovih vektorjev;

(e)ustrezna pozornost se nameni strojem in kakršni koli opremi, ki se uporabljajo za preprečevanje plevela ali drugih vrst, ki jih je težko razlikovati pri laboratorijskih testih;

(f)kadar je primerno, pridelava semen poteka ločeno od gojenja semen istih rodov ali vrst, namenjenih za proizvodnjo živil ali krme, da se zagotovi zdravje zadevnega materiala;

(g)kadar je primerno, se lahko razmnoževanje in vitro uporablja tudi za razmnoževanje semen.

B.Pridelava na polju:

(a)zagotovi se, da na polju ni atipov. Kadar to ni mogoče zaradi značilnosti zadevne vrste, pa so te rastline prisotne v najmanjši možni meri.

V primeru prisotnosti atipov ali drugih rastlinskih vrst ali sort se v fazi gojenja ali med predelavo semena opravi ustrezno tretiranje in/ali odstranitev, da se zagotovita sortna pristnost in čistost semena ter prepreči prisotnost kakršnih koli neželenih vrst;

(d)matične rastline se po potrebi v vseh fazah pridelave vzdržujejo v pogojih, ki omogočajo pridelavo semen ter ugotavljanje pristnosti teh rastlin in preverjanje njihove skladnosti z uradnim opisom sorte, ki ji pripadajo; [Sprememba 279]

(e)za vse kmetijske rastline na polju se opravi inšpekcijski pregled v ustreznih fazah rasti teh rastlin, ustrezno pogosto in z ustreznimi metodami, kot je primerno za zadevne vrste, da se preveri skladnost z zadevnimi zahtevami. Metode za inšpekcijske preglede so takšne, da zagotavljajo zanesljivost opazovanj. Če med fazo rasti ni mogoče odstraniti ali ločiti neskladnih rastlin, se celotno polje opusti za pridelavo semena, razen če je mogoče nezaželena semena pozneje mehansko ločiti.

C.Žetev in pospravilo:

(a)semena se požanjejo v razsutem stanju ali v obliki posameznih rastlin, kot je primerno, da se zagotovijo pristnost, čistost in sledljivost tega semena;

(b)vzorec semena se odvzame iz vsake partije in testira v laboratoriju za zagotovitev, da izpolnjuje zahteve glede kakovosti za zadevno vrsto, vključno s kalivostjo. Testiranje po potrebi vključuje ponovno testiranje stopnje kalivosti po določenem obdobju, ki je ustrezno za zadevno vrsto;

(c)na partijah semen se na podlagi tveganja opravi preizkušanje v naknadni kontroli, da se preveri skladnost z:

(i)njihovo sortno pristnostjo;

(ii)standardi minimalne sortne čistosti;

(iii)njihovo kalivostjo ter

(iv)zahtevami v zvezi z zdravjem rastlin.

Vzorci, ki se uporabljajo za preizkušanja v naknadni kontroli, se odvzamejo uradno.

Uporabijo se lahko ustrezne biomolekularne metode.

2.Zahteve za trženje standardnega semena

Seme izpolnjuje vse naslednje zahteve glede kakovosti, odvisno od značilnosti vsakega rodu ali vrste:

(a)ima vsaj minimalno kalivost, ki omogoča ustrezno število rastlin na kvadratni meter po setvi ter posledično zagotavlja donos in kakovost pridelave;

(b)ima najvišjo možno (ali nižjo) vsebnost trdih semen, da se omogoči ustrezno število rastlin na kvadratni meter;

(c)ima vsaj minimalno čistost, da se zagotovi najvišja raven sortne pristnosti;

(d)ima najvišjo možno (ali nižjo) vsebnost vlage, da se zagotovi ohranjanje materiala med predelavo, skladiščenjem in dostopnostjo na trgu;

(e)ima najvišjo možno (ali nižjo) vsebnost semen drugih rodov ali vrst, da se zagotovi najmanjša prisotnost neželenih rastlin v partiji;

(f)ima zadovoljivo rastno moč in opredeljeno velikost ter zanj velja posebno razvrščanje, da se zagotovita ustreznost materiala ter zadostna homogenost partije za setev ali sajenje;

(g)ima največjo dovoljeno prisotnost zemlje ali tuje snovi, da se preprečijo goljufije in tehnične nečistoče, ter

(h)nima posebnih pomanjkljivosti in poškodb, da se zagotovita kakovost in zdravje materiala.

DEL B

ZAHTEVE ZA PRIDELAVO IN TRŽENJE STANDARDNEGA MATERIALA VRST POLJŠČIN IN ZELENJADNIC, SADNIH RASTLIN IN TRTE [Sprememba 280]

Del A Priloge III se ustrezno uporablja Zza pridelavo in trženje standardnega materiala se ustrezno uporablja Priloga II, del B, razen Priloga II, del B, točka 1.A.(b)(i), vključno z ohranjevalnimi sortami, danimi v promet v skladu s členom 26. [Sprememba 281]

Podlage trte se ne smejo tržiti kot standardni material. [Sprememba 282]

DEL C

ZAHTEVE ZA REGISTRACIJO, PRIDELAVO IN TRŽENJE IZBRANIH KLONOV, VEČKLONSKIH MEŠANIC IN VEČKLONSKEGA RASTLINSKEGA RAZMNOŽEVALNEGA MATERIALA, KOT SO NAVEDENE V ČLENU 9(1) [Sprememba 283]

Podlage trte se ne smejo tržiti kot standardni material.

1. Sajenje

Za saditev večklonskega rastlinskega razmnoževalnega materiala se ustrezno uporablja Priloga II, del C, točka (1). [Sprememba 284]

Za registracijo, pridelavo in trženje izbranih klonov, večklonskih mešanic in večklonskega rastlinskega razmnoževalnega materiala iz standardnega materiala se ustrezno uporablja Priloga II, del C.

2.Poljedelska pridelava:

(a)Razmnoževalni in sadilni material sta v vseh fazah gojenja ločena drug od drugega.

(b)atipi in deformirane ali poškodovane rastline se odstranjujejo v vseh fazah gojenja, da se zagotovijo sortna pristnost in čistost ali, v primeru podlag, ki ne pripadajo sorti, ustreznost glede pristnosti vrste ter učinkovita pridelava;

(c)zadevne matične rastline se v primeru pomanjkljivosti izključijo kot vir rastlinskega razmnoževalnega materiala;

(d)zadevne matične rastline se v vseh fazah gojenja vzdržujejo v pogojih, ki omogočajo pridelavo rastlinskega razmnoževalnega materiala, ugotavljanje njihove pristnosti in preverjanje skladnosti z uradnim opisom ali uradno priznanim opisom sorte, ki ji pripadajo;

(e)za matične rastline se opravi inšpekcijski pregled v ustreznih fazah njihove rasti, ustrezno pogosto in z ustreznimi metodami, kot je primerno za zadevne rodove ali vrste. [Sprememba 285]

2a.Zahteve za trženje večklonskega rastlinskega razmnoževalnega materiala

Material izpolnjuje vse naslednje zahteve, odvisno od značilnosti vsakega rodu ali vrste:

(a)ima minimalno rastno moč, opredeljeno velikost in, kadar je ustrezno, zanj velja posebno razvrščanje, da se zagotovita ustreznost materiala ter zadostna homogenost partije za sajenje;

(b)je praktično brez posebnih pomanjkljivosti;

(c)mešanica genotipov, ki jih vsebuje večklonski rastlinski razmnoževalni material, se pripravi pred končnim pakiranjem tega rastlinskega razmnoževalnega materiala in vsebuje enake deleže vseh genotipov iz večklonskega rastlinskega razmnoževalnega materiala; dopustna je toleranca, vendar pogostost posameznega genotipa ne sme nikoli preseči dvakratne pogostosti najmanj pogostega genotipa. [Sprememba 286]

DEL D

ZAHTEVE ZA PRIDELAVO IN TRŽENJE STANDARDNEGA SEMENA SADNIH RASTLIN, TRTE IN SEMENSKEGA KROMPIRJA [Sprememba 287]

Za pridelavo in trženje standardnega semena sadnih rastlin, trte in semenskega krompirja se ustrezno uporablja Priloga II, del D. [Sprememba 288]

DEL E

ZAHTEVE ZA PRIDELAVO IN TRŽENJE STANDARDNEGA MATERIALA, PRIDELANEGA Z RAZMNOŽEVANJEM IN VITRO

Za pridelavo in trženje standardnega materiala, pridelanega z razmnoževanjem in vitro, se ustrezno uporablja Priloga II, del E.

Priloga IV

RODOVI IN VRSTE, KI SE LAHKO PRIDELUJEJO IN TRŽIJO SAMO KOT PREDOSNOVNO, OSNOVNO ALI CERTIFICIRANO SEME ALI MATERIAL V SKLADU S ČLENOM 20(1)

DEL A

RODOVI IN VRSTE, KI SE UPORABLJAJO ZA PRIDELAVO KMETIJSKIH RASTLIN, RAZEN ZELENJADNIC, KI SE LAHKO PRIDELUJEJO IN TRŽIJO SAMO KOT PREDOSNOVNO, OSNOVNO ALI CERTIFICIRANO SEME

Agrostis canina L.

Agrostis capillaris L.

Agrostis gigantea Roth.

Agrostis stolonifera L.

Alopecurus pratensis L.

Arachis hypogaea L.

Arrhenatherum elatius (L.) P. Beauv. ex J. Presl & C. Presl.

Avena nuda L.

Avena sativa L.(vključno z A. byzantina K. Koch.)

Avena strigosa Schreb.

Beta vulgaris L.

Brassica juncea (L.) Czern.

Brassica napus L. var. napobrassica (L.) Rchb.

Brassica napus L. var. napus

Brassica nigra (L.) W.D.J. Koch

Brassica oleracea L. convar. acephala (DC.) Alef. var. medullosa Thell. + var. varidis L.

Brassica rapa L.

Bromus catharticus Vahl

Bromus sitchensis Trin.

Cannabis sativa L.

Carthamus tinctorius L.

Carum carvi L.

Cynodon dactylon (L.) Pers.

Dactylis glomerata L.

Festuca arundinacea Schreb.

Festuca filiformis Pourr.

Festuca ovina L.

Festuca pratensis Huds.

Festuca rubra L.

Festuca trachyphylla (Hack.) Krajina

xFestulolium Asch. et Graebn.

Galega orientalis Lam.

Glycine max (L.) Merrill

Gossypium L.

Hedysarum coronarium L.

Helianthus annuus L.

Hordeum vulgare L.

Linum usitatissimum L.

Lolium × boucheanum Kunth

Lolium multiflorum Lam.

Lolium perenne L.

Lotus corniculatus L.

Lupinus albus L.

Lupinus angustifolius L.

Lupinus luteus L.

Medicago lupulina L.

Medicago sativa L.

Medicago × varia T. Martyn

Onobrychis viciifolia Scop.

Oryza sativa L.

Papaver somniferum L.

Phacelia tanacetifolia Benth.

Phalaris aquatica L.

Phalaris canariensis L.

Phleum nodosum L.

Phleum pratense L.

Pisum sativum L.

Poa annua L.

Poa nemoralis L.

Poa palustris L.

Poa pratensis L.

Poa trivialis L.

Raphanus sativus L.

Secale cereale L.

Sinapis alba L.

Solanum tuberosum L.

Sorghum bicolor (L.) Moench

Sorghum bicolor (L.) Moench × Sorghum sudanense (Piper) Stapf.

Sorghum sudanense (Piper) Stapf.

Trifolium alexandrinum L.

Trifolium hybridum L.

Trifolium incarnatum L.

Trifolium pratense L.

Trifolium repens L.

Trifolium resupinatum L.

Trigonella foenum-graecum L.

Trisetum flavescens (L.) P. Beauv.

xTriticosecale Wittm. ex A. Camus.

Triticum aestivum L.

Triticum durum Desf.

Triticum spelta L.

Vicia faba L.

Vicia pannonica Crantz .

Vicia sativa L.

Vicia villosa Roth.

Zea mays L.

DEL B

RODOVI IN VRSTE, KI SE LAHKO PRIDELUJEJO IN TRŽIJO SAMO KOT PREDOSNOVNI, OSNOVNI ALI CERTIFICIRANI MATERIAL

Solanum tuberosum L.

Priloga IVaVRSTE, KI SE LAHKO PRIDELUJEJO IN TRŽIJO KOT TRGOVSKA SEMENA

Arachis hypogaea L.

Biserrula pelecinus

Brassica nigra (L.) W.D.J. Koch

Cynodon dactylon L.

Festuca trachyphylla (Hack.) Krajina)

Festuca filiformis Pour

Hedysarum coronarium L.

Lathyrus cicera

Medicago × varia T. Martyn Sand

Medicago doliata Carmingn

Medicago italica (Mill.) Fiori

Medicago littoralis

Medicago murex

Medicago polymorpha

Medicago rugosa

Medicago scutellata

Medicago truncatula

Medicago x varia Martyn Sand

Onobrychis viciifolia Scop

Ornithopus compressus

Ornithopus sativus

Phalaris aquatica L.

Plantago lanceolata

Poa annua

Poa nemoralis

Trifolium fragiferum

Trifolium glanduliferum

Trifolium hirtum

Trifolium isthmocarpum

Trifolium michelianum

Trifolium squarrosum

Trifolium subterraneum

Trifolium vesiculosum

Trigonella foenum-graecum L.

Vicia bengahalensis L.

Vicia pannonica Crantz

xFestulolium Asch. & Graebn. [Sprememba 289]

Priloga V

ZAHTEVE ZA PRIDELAVO IN TRŽENJE OHRANJEVALNIH MEŠANIC IZ ČLENA 22

1.Območje viraRegija porekla [Sprememba 290]

Pristojni organi lahko za ohranjevalne mešanice določijo posebna območja viraposebne regije porekla, s katerimi so take mešanice naravno povezane. Zato upoštevajo informacije organov, pristojnih za rastlinske genske vire, ali organizacij, ki jih v ta namen priznajo države članice. [Sprememba 291]

Če je območje viraregija porekla v več kot eni državi članici, se določi ob soglasju vseh zadevnih držav članic. [Sprememba 292]

2.Vrste

Vrste in po potrebi podvrste, ki se uporabljajo v ohranjevalnih mešanicah, so:

(a)značilne za habitatni tip na območja virav regiji porekla; [Sprememba 293]

(b)kot sestavine mešanice pomembne za ohranjanje naravnega okolja v okviru ohranjanja genskih virov;

(c)zadostne za obnovo habitatnega tipa na območju virav regiji porekla. [Sprememba 294]

Ohranjevalna mešanica ne vsebuje vrst Avena fatua, Avena sterilis in Cuscuta spp.

Najvišja vsebnost Rumex spp., razen Rumex acetosella in Rumex maritimus, Rumex maritimus, Rumex acetosa, R. thyrsiflorus in R. sanguineus, ne sme preseči 0,05 mas. %. [Sprememba 295]

3.Izdaja dovoljenja izvajalcem poslovne dejavnosti

Izvajalci poslovne dejavnosti pridobijo dovoljenje pred pridelavo ohranjevalnih mešanic.

Izvajalec poslovne dejavnosti vloži vlogo za dovoljenje iz člena 22(1), ki vključuje vse naslednje elemente:

(a)ime in naslov izvajalca poslovne dejavnosti;

(b)postopek žetve: ali se mešanica požanje neposredno ali pridobiva z razmnoževanjem;

(c)sestavine ohranjevalne mešanice v smislu vrst ter po potrebi podvrst in sort, ki so značilne za habitatni tip na območju virav regiji porekla in so kot sestavine mešanice pomembne za ohranjanje naravnega okolja v smislu ohranjanja genskih virov; [Sprememba 296]

(d)količino mešanice, za katero se uporablja dovoljenje; [Sprememba 297]

(e)območje viraregijo porekla mešanice; [Sprememba 298]

(f)nabirno mesto in v primeru ohranjevalne mešanice, pridobljene z razmnoževanjem, tudi mesto razmnoževanja;

(g)habitatni tip na območju virav regiji porekla mešanice in [Sprememba 299]

(h)leto zbiranja.

Vlogi se priložijo informacije, potrebne za preverjanje skladnosti z zahtevami iz točkeodstavka 4 v primeru neposredno požetih ohranjevalnih mešanic ali točkeodstavka 5 v primeru ohranjevalnih mešanic, ki se pridobivajo z razmnoževanjem. [Sprememba 300]

Pristojni organi lahko izdajo dovoljenje, ki vključuje datum izdaje dovoljenja in njegov obseg glede na vlogo izvajalca dejavnosti in skladnost z zahtevami ter glede na omejitev trženja na območju vira.

Izvajalci poslovne dejavnosti pred začetkom vsake pridelovalne sezone priglasijo količino semena ohranjevalnih mešanic, za katere nameravajo vložiti vlogo za izdajo dovoljenja, skupaj z velikostjo in lokacijo predvidenih nabirnih mest ter datumi zbiranjaob koncu koledarskega ali davčnega leta, kot je primerno, pristojnemu organu priglasijo količino semena dovoljenih ohranjevalnih mešanic. [Sprememba 301]

4.Pridelava neposredno požetih ohranjevalnih mešanic

Neposredno požete ohranjevalne mešanice izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)semenska mešanica, ki je bila nabrana na območju virav regiji porekla (v nadaljnjem besedilu: neposredno požeta ohranjevalna mešanica), se nabira na mestu, na katerem se ni sejalo zadnjih 40 let pred datumom izdaje dovoljenja; [Sprememba 302]

(b)odstotek sestavin neposredno požete ohranjevalne mešanice, tj. vrst in po potrebi podvrst, ustreza namenu obnove habitatnega tipa na območju vira;

(c)najvišja vsebnost vrst in po potrebi podvrst, ki niso v skladu s točko (b), ne presega 1 mas. %;

(d)pristojni organi lahko izvedejo vizualne preglede na nabirnem mestu v obdobju rasti v primernih presledkih in med nabiranjem, da zagotovijo skladnost mešanice z zahtevami za te ohranjevalne mešanice, rezultate teh pregledov pa dokumentirajo;

(e)preskusi se izvedejo uradno ali pod uradnim nadzorom pristojnega organa, da se preveri, ali ohranjevalna mešanica izpolnjuje navedene zahteve; taki preskusi se izvedejo v skladu z veljavnimi mednarodnimi metodami ali, če take metode ne obstajajo, v skladu s katerimi koli ustreznimi metodami;

(f)vzorci se odvzamejo iz homogenih partij in zadostujejo za izvedbo preskusa iz točke (e).

5.Pridobivanje ohranjevalnih mešanic z razmnoževanjem

Seme ohranjevalnih mešanic lahko razmnožuje tudi izvajalec dejavnosti, ki je pridobil dovoljenje, in sicer v skladu z naslednjim postopkom:

(a)seme posameznih vrst se pobere na območju virav regiji porekla ali pa gre za neposredno požeto ohranjevalno mešanico, kupljeno pri drugemu izvajalcu dejavnosti; [Sprememba 303]

(b)seme iz točke (a) se zunaj območja vira ločeno razmnoži. Razmnoževanje lahko poteka pet generacij; [Sprememba 304]

(c)semena navedenih vrst se nato zmešajo, da nastane mešanica, sestavljena iz navedenih rodov, vrst in po potrebi podvrst, ki so značilni za habitatni tip na območju vira;

(d)ta mešanica lahko vključuje tudi seme vrst iz Priloge I, del A, ki je bilo konvencionalno pridelano, če je skladno s točko (c); [Sprememba 305]

(e)nabrano seme, iz katerega se z razmnoževanjem pridobi ohranjevalna mešanica, se nabere na njegovem območju vira na nabirnem mestu, na katerem se ni sejalo zadnjih 40 let pred datumom izdaje dovoljenja izvajalcu dejavnosti iz točke 3;

(f)seme ohranjevalne mešanice, pridobljene z razmnoževanjem, je tistih vrst in po potrebi podvrst, ki so značilne za habitatni tip na območju vira in so kot sestavine mešanice pomembne za ohranjanje naravnega okolja v smislu ohranjanja genskih virov;

(g)stopnja kalivosti sestavin iz točke (f) zadostuje za namene obnove habitatnega tipa na območju vira;

(h)najvišja vsebnost vrst in po potrebi podvrst, ki niso v skladu s točko (g), ne sme preseči 1 mas. %; [Sprememba 306]

(i)sestavine ohranjevalne mešanice, pridobljene z razmnoževanjem, ki so semena vrst iz Priloge I, del A, pred mešanjem izpolnjujejo vsaj zahteve za standardno seme zadevne vrste;

(j)preskusi se izvajajo uradno ali pod uradnim nadzorom države članice, da se preveri, ali ohranjevalna mešanica izpolnjuje navedene zahteve. Taki preskusi se izvedejo v skladu z veljavnimi mednarodnimi metodami ali, če take metode ne obstajajo, v skladu s katerimi koli ustreznimi metodami;

(k)vzorci se odvzamejo iz homogenih partij in zadostujejo za izvedbo preskusa iz točke (j).

Priloga VI

ZAHTEVE ZA PRIDELAVO IN TRŽENJE RASTLINSKEGA RAZMNOŽEVALNEGA MATERIALA IZ HETEROGENEGA MATERIALA IZ ČLENA 27(2)

A.Priglasitev heterogenega materiala

Rastlinski razmnoževalni material iz heterogenega materiala iz člena 27(2) se lahko trži po tem, ko izvajalec poslovne dejavnosti uradno obvesti pristojne organe o heterogenem materialu, tako da predloži dokumentacijo, ki vsebuje:

(a)kontaktne podatke vložnika;

(b)vrsto in poimenovanje heterogenega materiala;

(c)opis heterogenega materiala iz točke B;

(d)izjavo vložnika o resničnosti elementov iz točk (a), (b) in (c);

(e)reprezentativni vzorec.

Uradno obvestilo se pošlje s priporočenim pismom s povratnico ali po kateri koli drugi komunikacijski poti, sprejemljivi za pristojne organe, prav tako s povratnico. Tri mesece po datumu na povratnici in pod pogojem, da niso bile zahtevane nobene dodatne informacije ali da dobavitelj ni prejel nobene uradne zavrnitve zaradi nepopolnosti uradnega obvestila, se šteje, da je odgovorni organ potrdil uradno obvestilo in njegovo vsebino, heterogeni material pa se vpiše v register za heterogeni material. Ta register ostane za uradnega izvajalca dejavnosti brezplačen. [Sprememba 307]

B.Opis heterogenega materiala

1.Opis heterogenega materiala vključuje vse naslednje elemente:

(a)opis njegovih značilnosti, vključno s:

(i)fenotipsko opredelitvijo ključnih značilnosti materiala, ki so skupne materialu, skupaj z opisom heterogenosti materiala z opredelitvijo fenotipske raznovrstnosti, ki jo je mogoče opaziti med posameznimi razmnoževalnimi enotami;

(ii)dokumentacijo o njegovih pomembnih značilnostih, vključno z agronomskimi vidiki, kot je donos, stabilnost donosa, primernost za sisteme v pogojih z majhnim vnosom, učinkovitost, odpornost na abiotski stres, odpornost proti boleznim, parametri kakovosti, okus ali barva;

(iii)vsemi razpoložljivimi rezultati preskusov v zvezi z značilnostmi iz točke (ii);

(b)opis vrste tehnike, ki se uporablja za metodo razmnoževanja ali pridelave heterogenega materiala;

(c)opis starševskega materiala, ki se uporablja za razmnoževanje ali pridelavo heterogenega materiala, in programa lastne kontrole pridelave, ki ga uporablja zadevni izvajalec dejavnosti, s sklicevanjem na prakse iz točke B.2.(a) in, če je primerno, točke B.2.(c);

(d)opis praks upravljanja in selekcije na kmetiji s sklicevanjem na točko B.2.(b) in, če je primerno, starševskega materiala s sklicevanjem na točko B.2.(c);

(e)sklicevanje na državo žlahtnjenja ali pridelave z informacijami o letu pridelave ter opisom talnih in podnebnih razmer.

2.Heterogeni material se lahko pridobiva z enoizvira iz ene od naslednjih tehnik: [Sprememba 308]

(a)križanje več različnih vrst starševskega materiala z uporabo protokolov križanja za pridelavo raznovrstnega heterogenega materiala s kopičenjem potomstva, večkratno ponovno setvijo in izpostavitvijo materiala naravni in/ali človeški selekciji, če ta material izkazuje visoko raven genske raznovrstnosti;

(b)prakse upravljanja na kmetijah, vključno s selekcijo, vzpostavljanjem ali vzdrževanjem materiala, za katerega je značilna visoka raven genske raznovrstnosti;

(c)katera koli druga tehnika, ki se uporablja za žlahtnjenje ali pridelavo heterogenega materiala, ob upoštevanju posebnih značilnosti razmnoževanja.

C.Zahteve glede pristnosti partij rastlinskega razmnoževalnega materiala iz heterogenega materiala

Pristnost rastlinskega razmnoževalnega materiala iz heterogenega materiala je mogoče ugotoviti na podlagi vseh naslednjih elementov:

(a)izhodiščnega materiala in načrta pridelave, ki se uporabljata pri križanju za ustvarjanje heterogenega materiala, kot je določeno v točki B.2.(a) ali, če je primerno, točki B.2.(c), ali zgodovine materiala in praks upravljanja na kmetiji, vključno s tem, ali je do selekcije prišlo naravno in/ali s človekovim posredovanjem, v primerih iz točk B.2.(b) in B.2.(c);

(b)države žlahtnjenja ali pridelave ter

(c)opredelitve skupnih ključnih značilnosti in fenotipske heterogenosti materiala.

D.Zahteve glede sanitarne kakovosti, analitske čistosti in kalivosti rastlinskega razmnoževalnega materiala iz heterogenega materiala

1.Rastlinski razmnoževalni material iz heterogenega materiala izpolnjuje zahteve, ki so enake zahtevam, določenim za najnižjo kategorijo za zadevno vrsto, vključno z zahtevami, določenimi za vrste iz Priloge IV za analitsko čistost in kalivost semena ter zahteve zahtevami glede kakovosti drugega materiala iz najnižje kategorije za zadevne vrstedruge materiale. [Sprememba 309]

Rastline se tretirajo ali izključijo kot vir rastlinskega razmnoževalnega materiala v primeru pomanjkljivosti ali pozitivnih rezultatov testov ali vidnih simptomov škodljivih organizmov v skladu z Uredbo (EU) 2016/2031.

2.Z odstopanjem od točke D.1 lahko izvajalci poslovne dejavnosti dajejo na trg rastlinski razmnoževalni material iz heterogenega materiala, ki ne izpolnjuje pogojev glede kalivosti, če izvajalec dejavnosti navede stopnjo kalivosti zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala na etiketi ali neposredno na embalaži.

E.Zahteve za pakiranje in označevanje rastlinskega razmnoževalnega materiala iz heterogenega materiala

1.Rastlinski razmnoževalni material iz heterogenega materiala je v majhni embalaži in v največjih možnih količinah, kot so opredeljene v točki H. Vendar so lahko v drugi embalaži ali posodah le, če je ta embalaža ali posode zaprta tako, da je ni mogoče odpreti, ne da bi pri tem pustili sledi poškodb na embalaži ali posodi.

2.Izvajalci poslovne dejavnosti na embalažo ali posode rastlinskega razmnoževalnega materiala iz heterogenega materiala namestijo etiketo v vsaj enem od uradnih jezikov Unije.

Ta etiketa:

(i)je čitljiva, z informacijami, natisnjenimi ali napisanimi na eni strani, izdana na novo in dobro vidna;

(ii)vključuje informacije iz točke G te priloge, razen kadar so te informacije natisnjene ali navedene neposredno na embalaži ali posodi, ter

(iii)je rumena, z zelenim diagonalnim križem.

3.V primeru majhne, prozorne embalaže se etiketa lahko namesti v embalažo, če je jasno čitljiva.

4.Z odstopanjem od točk E.1 in E.2 se lahko rastlinski razmnoževalni material iz heterogenega materiala, vsebovan v zaprti in označeni embalaži ali posodah, prodaja končnim uporabnikom v neoznačeni in nezapečateni embalaži v največjih možnih količinah, kot so opredeljene v točki H, pod pogojem, da je kupec ob dostavi na lastno zahtevo pisno obveščen o vrsti, poimenovanju heterogenega materiala in referenčni številki partije.

F.Vzdrževanje heterogenega materiala

1.Kadar je vzdrževanje mogoče, izvajalec poslovne dejavnosti, ki je pristojne organe uradno obvestil o heterogenem materialu, ohrani glavne značilnosti materiala iz časa uradne priglasitve tako, da ga vzdržuje, dokler je material na trgu.

2.To vzdrževanje se izvaja v skladu s sprejetimi praksami, prilagojenimi vzdrževanju takega heterogenega materiala. Izvajalec poslovne dejavnosti, odgovoren za vzdrževanje, vodi evidenco o trajanju in vsebini vzdrževanja.

3.Pristojni organi imajo vedno dostop do celotne evidence, ki jo hrani izvajalec poslovne dejavnosti, odgovoren za material, da lahko preverijo vzdrževanje tega materiala. Izvajalec poslovne dejavnosti navedeno evidenco hrani še pet let po tem, ko se heterogeni material ne trži več.

G.Vsebina etikete na embalaži

Rastlinski razmnoževalni material iz heterogenega materiala se trži v embalaži z etiketo, ki vsebuje naslednje elemente:

(1)poimenovanje heterogenega materiala skupaj z besedilom „heterogeni material“;

(2)navedbo „pravila in standardi EU“;

(3)ime in naslov izvajalca poslovne dejavnosti, ki je pristojen za namestitev etikete, ali njegova registracijska oznaka;

(4)državo pridelave;

(5)referenčno številko partije, ki jo dodeli izvajalec poslovne dejavnosti, pristojen za namestitev etiket;

(6)mesec in leto zaprtja ter za tem navedba „zaprto“;

(7)vrste, navedene vsaj z botaničnim imenom, ki je lahko navedeno v skrajšani obliki in brez imen avtorjev;

(8)deklarirano neto ali bruto težo ali deklarirano število rastlinskega razmnoževalnega materiala, razen za majhno embalažo;

(9)kadar je navedena teža in se uporabijo snovi za oblaganje ali drugi trdni dodatki, vrsto dodatka ter tudi približno razmerje med težo čistih semen in skupno težo ter

(10)stopnjo kalivosti, če je ustrezno.

H.Največje možne količine rastlinskega razmnoževalnega materiala iz heterogenega materiala v majhni embalaži

Vrste
Največja možna neto masa (v kg)
Krmne rastline
10 [Sprememba 310]
Pesa
10
Žita
30
Oljnice in predivnice
10
Krompir
30
Zelenjava:

metuljnice
5
čebula, krebuljica, beluš, listna blitva ali blitva, rdeča pesa, repa, lubenica, navadna buča, vrtna buča, korenje, vrtna redkev, črni koren, špinača, navadni motovilec
0,5
vse druge zelenjadnice
0,1

Priloga VII

VSEBINA NACIONALNIH REGISTROV SORT IN REGISTRA SORT UNIJE IZ ČLENA 46

Nacionalni registri sort in register sort Unije vsebujejo vse naslednje elemente:

(a)ime rodu ali vrste, ki ji sorta pripada;

(b)poimenovanje sorte in za sorte, ki so se tržile pred začetkom veljavnosti te uredbe, po potrebi druga alternativna poimenovanja, ki se uporabljajo za zadevno sorto;

(c)ime in, kadar je to primerno, referenčno številko vložnika;

(d)datum registracije sorte in, kadar je primerno, datum podaljšanja veljavnosti registracije;

(e)datum izteka veljavnosti registracije;

(f)sklic na povezavo do dokumenta, v katerem je na voljo uradni opis sorte ali, če je primerno, uradno priznani opis sorte;

(g)v primeru ohranjanja sort z uradno priznanim opisom in, če je primerno, navedbo območij, na katerih je bila sorta v preteklostitradicionalno gojena, in katerim je naravno prilagojena (v nadaljnjem besedilu: območja izvora)v primeru novogojenih ohranjevalnih sort, katerim lokalnim pogojem gojenja je prilagojena; [Sprememba 311]

(h)ime osebe, pristojne za vzdrževanje sorte;

(i)države članice, ki so vzpostavile zadevne nacionalne registre sort;

(j)sklic, pod katerim je sorta vpisana v nacionalne registre sort;

(k)kadar je to primerno, navedbo, da je sorta „ekološka sorta, primerna za ekološko pridelavo“;

(l)kadar je to primerno, navedbo, da sorta vsebuje gensko spremenjen organizem ali je sestavljena iz njega;

(m)kadar je to primerno, navedbo, da je sorta sestavna sorta druge registrirane sorte;

(n)kadar je primerno, navedbo, da se rastlinski razmnoževalni material, ki pripada sorti, prideluje in trži samo v obliki podlag;

(o)kadar je to primerno, sklic na povezavo do dokumenta, v katerem so na voljo rezultati preizkušanj glede vrednosti za trajnostno pridelavo in uporabo iz člena 52;

(p)kadar je to primerno, navedbo metode razmnoževanja sorte, vključno z informacijami o tem, ali je sorta hibridna ali sintetična;

(q)kadar je to primerno, navedbo, da sorta vsebuje rastlino NGT kategorije 1 v smislu člena 3(7) Uredbe (EU) …/… (Urad za publikacije: vstavite sklic na uredbo o NGT) ali da je sestavljena iz nje, in identifikacijsko številko iz člena 9(1), točka (e), [predloga o NGT], ki je bila dodeljena rastlinam NGT kategorije 1, iz katerih je bila ta sorta pridobljena;

(r)kadar je to primerno, navedbo, da sorta vsebuje rastlino NGT kategorije 2 v smislu člena 3(8) Uredbe (EU) …/… (Urad za publikacije: vstavite sklic na uredbo o NGT) ali da je sestavljena iz nje;

(s)kadar je to primerno, navedbo, da je sorta tolerantna proti herbicidom, in navedbo veljavnih pogojev za gojenje;

(t)kadar je to primerno, navedbo, da ima sorta nekatere značilnosti, ki niso navedene v točki (s)lahko povzročijo neželene agronomske učinke, in navedbo veljavnih pogojev za gojenje.; [Sprememba 312]

(ta)obstoj zadevnih pravic intelektualne lastnine, ki zajemajo sorto, njene sestavne dele, značilnosti in proces razvoja, vključno s številom vseh ustreznih podeljenih ali še nedokončanih patentov, ki jih mora pristojni organ zagotoviti in posodobiti, kadar je to ustrezno in primerno; [Sprememba 313]

(tb)po potrebi opis, katere tehnike žlahtnjenja so bile uporabljene za razvoj sorte. [Sprememba 314]

Priloga VIIa

NAJVEČJE KOLIČINE ZA DINAMIČNO OHRANJANJE
Količina velja za vsako fizično ali pravno osebo, leto in sorto/akcesijo/ekotip/rastlinski genski vir.
Vrste
Največja možna neto masa (v kg)
Krmne rastline
20
Pesa
20
Žita
200
Oljnice in predivnice
20
Krompir
1000
Zelenjava:

metuljnice
75
čebula, krebuljica, beluš, listna blitva ali blitva, rdeča pesa, repa, lubenica, navadna buča, vrtna buča, korenje, vrtna redkev, črni koren, špinača, navadni motovilec
1
vse drugo seme zelenjadnic
0,5
vegetativno razmnožene rastline
500 rastlin
razmnoževalni material sadja in vinske trte
150 zalog

[Sprememba 315]

Priloga VIII

KORELACIJSKE TABELE

Direktiva Sveta 66/401/EGS
Ta uredba
Člen 1
Člen 1
Člen 1a
Člena 2 in 3
Člen 2(1), točka (A)
Členi 2, 3 in 7
Člen 2(1), točka (B)1
Člena 3 in 7
Člen 2(1), točka (C)
Člena 3 in 7
Člen 2(1), točka (D)
—
Člen 2(1), točka (E)
Člen 3
Člen 2(1), točka (F)
—
Člen 2(1), točka (G)
—
Člen 2(1), točka (a)
Člen 2
Člen 2(1), točka (b)
Člen 7
Člen 2(1), točka (d)
Člen 36
Člen 2(2)
Člen 83
Člen 2(3), točka (A)
Člen 10
Člen 2(3), točka (B)
Člen 10
Člen 2(4)
Člen 10
Člen 3(1)
Člen 20
Člen 3(1), točka (a)
—
Člen 3(2)
—
Člen 3(3)
Člen 20
Člen 3(4)
Člen 7
Člen 3a
Člena 7 in 35
Člen 4
Člen 34
Člen 4a
Člena 31 in 32
Člen 5
—
Člen 5a
—
Člen 6
Člen 63
Člen 7(1)
Člen 7
Člen 7(1a)
Člena 10 in 12
Člen 7(1b)
Člena 10 in 12
Člen 7(2)
Člen 7
Člen 8(1)
Člen 14
Člen 8(2)
—
Člen 9(1)
Člen 14
Člen 9(2)
Člen 23
Člen 9(3)
—
Člen 10(1), točka (a)
Člen 15
Člen 10a
Člen 15
Člen 10b
Člen 15
Člen 10c
Člen 15
Člen 10d
Člen 14
Člen 11
Člen 15
Člen 11a
Člen 17
Člen 12
Člen 12
Člen 13
Člena 21 in 22
Člen 13a
Člen 38
Člen 14
Člen 36
Člen 14a
Člena 7 in 15
Člen 15(1)
Člena 35 in 39
Člen 15(2)
Člen 35
Člen 15(3)
Člena 35 in 39
Člen 16
Člen 39
Člen 17
Člen 33
Člen 18
Člen 2
Člen 19(1)
Člen 24
Člen 19(2)
Člen 40
Člen 20
Člen 24
Člen 21
Člen 76
Člen 21a
Člen 7
Člen 22
—
Člen 22a
Členi 7, 26 in 22
Člen 23
Člen 83
Člen 23a
—
Člen 24
—
Priloga I
Člen 7
Priloga II
Člen 7
Priloga III
Člena 7 in 13
Priloga IV
Člen 17
Priloga V
Člen 35

Direktiva Sveta 66/402/EGS
Ta uredba
Člen 1
Člen 1
Člen 1a
Člen 2
Člen 2(1), točka (A)
Člen 2
Člen 2(1), točka (B)
Člena 3 in 7
Člen 2(1), točka (C)
Člena 3 in 7
Člen 2(1), točka (C)(a)
Člena 3 in 7
Člen 2(1), točka (C)
Člena 3 in 7
Člen 2(1), točka (D)
Člena 3 in 7
Člen 2(1), točka (E)
Člena 3 in 7
Člen 2(1), točka (F)
Člena 3 in 7
Člen 2(1), točka (H)
Člena 3 in 10
Člen 2(1), točka (a)
Člen 2
Člen 2(1), točka (b)
Člen 7
Člen 2(1), točka (c)
Člen 7
Člen 2(1), točka (e)
—
Člen 2(2)
—
Člen 2(3)
Člen 10
Člen 2(4)
Člen 10
Člen 3
Člena 20 in 7
Člen 3a
Člena 7 in 35
Člen 4
Člen 34
Člen 4a
Člena 31 in 32
Člen 5
—
Člen 5a
—
Člen 6
Člen 63
Člen 7(1)
Člen 7
Člen 7(1a)
Člena 10 in 12
Člen 7(1b)
Člena 10 in 12
Člen 7(2)
Člen 7
Člen 8(1)
Člen 14
Člen 8(2)
—
Člen 9(1)
Člen 14
Člen 9(2)
Člen 23
Člen 9(3)
—
Člen 10(1), točka (a)
Člen 15
Člen 10(1), točka (b)
—
Člen 10(2)
Člen 14
Člen 10(3)
—
Člen 10a
Člen 14
Člen 11
Člen 15
Člen 11a
Člen 15
Člen 12
Člen 17
Člen 13
Člen 21
Člen 13a
Člen 38
Člen 14
Člen 36
Člen 14a
Člena 7 in 15
Člen 15(1)
Člena 35 in 39
Člen 15(2)
Člen 35
Člen 15(3)
Člena 35 in 39
Člen 16
Člen 39
Člen 17
Člen 33
Člen 18
Člen 2
Člen 19(1)
Člen 24
Člen 19(2)
Člen 40
Člen 20
Člen 24
Člen 21
Člen 76
Člen 21a
Člen 7
Člen 21b
Člen 7
Člen 22
—
Člen 22a
Člen 7
Člen 23
Člen 83
Člen 23a
—
Člen 24
—
Priloga I
Člen 7
Priloga II
Člen 7
Priloga III
Člen 7
Priloga IV
Člen 17
Priloga V
Člen 35

Direktiva Sveta 68/193/EGS
Ta uredba
Člen 1
Člen 1
Člen 2
Člen 3
Člen 2(1), točka (A)
—
Člen 2(1), točka (B)
—
Člen 2(1), točka (C)
—
Člen 2(1), točka (D)
Člen 7
Člen 2(1), točka (E)
Člen 7
Člen 2(1), točka (F)
Člen 7
Člen 2(1), točka (G)
Člen 8
Člen 2(1), točka (H)
—
Člen 2(1), točka (I)
Člen 3, točka 3
Člen 2(2)
—
Člen 3(1)
Člena 7 in 8
Člen 3(2)
—
Člen 3(3)
Člen 2
Člen 3(4)
Člen 7(3) in (4); Priloga II, del E; Priloga III, del E
Člen 3(5)
Člena 7(4) in 8(5)
Člen 4
Člen 36
Člen 5
Člen 44
Člen 5a
Člen 47(1)
Člen 5b(1)
Člen 48
Člen 5b(2)
Člen 50
Člen 5b(3)
Člen 49
Člen 5ba(1)
—
Člen 5ba(2)
—
Člen 5ba(3)
Člen 47(1)
Člen 5c
Člen 47(4)
Člen 5d
Člen 47(1)
Člen 5e
Člen 71(1)
Člen 5f
Člen 47(1), Priloga VII
Člen 5g
Člen 72
Člen 7
Člen 14
Člen 8(1)
Člen 13
Člen 8(2)
Člen 28
Člen 9
Člen 14
Člen 10
Člen 15
Člen 10a
Člen 17
Člen 11(1)
Člen 80
Člen 11(2)
Člen 40
Člen 12
—
Člen 12a
—
Člen 13
Člen 7(2)
Člen 14
Člen 33
Člen 14a
Člen 38
Člen 15(1)
Člen 2
Člen 15(2)
Člen 39
Člen 16
Člen 38
Člen 16a
Člen 7(4) in člen 8(5)
Člen 16b
Člen 7(4) in člen 8(5)
Člen 17
Člen 76
Člen 17a
Člen 7(3) in (4), člen 8(4) in (5)
Člen 18
—
Člen 18a
—
Člen 18b
—
Člen 19
—
Člen 20
Člen 83
Priloga I
Člen 7(4) in člen 8(5)
Priloga II
Člen 7(4) in člen 8(5)
Priloga III
Člen 14(6)
Priloga IV
Člen 17

Direktiva Sveta 2002/53/ES
Ta uredba
Člen 1(1)
Člen 1
Člen 1(2)
Člen 44(3), člen 45
Člen 1(3)
Člen 2(4)
Člen 2
—
Člen 3(1)
Člen 44(1)
Člen 3(2)
Člen 44(4)
Člen 3(3)
Člen 44(2)
Člen 4(1)
Člen 47(1)
Člen 4(2)
Člen 44(4)
Člen 5(1)
Člen 47(1), člen 48
Člen 5(2)
Člen 50
Člen 5(3)
Člen 49
Člen 5(4)
Člen 52
Člen 6
Člen 44(2)
Člen 7(1)
Člen 59
Člen 7(2)
—
Člen 7(3)
Člen 63
Člen 7(4)
Člen 47(1)
Člen 7(5)
—
Člen 8
—
Člen 9(1)
Člena 44 in 46, Priloga VII
Člen 9(2) in (3)
Člen 47(1), točka (b); člen 54
Člen 9(4)
Člen 47(1), točka (a); Priloga VII
Člen 9(5)
Člen 46, Priloga VII
Člen 10
Člen 44(3), člen 45, člen 46(1), Priloga VII
Člen 11
Člen 72
Člen 12(1)
Člen 69(1)
Člen 12(2)
Člen 69(2)
Člen 13
—
Člen 14
Člen 71
Člen 15
Člen 71
Člen 16(1)
Člen 44(2)
Člen 16(2)
Člen 47(1), točki (f) in (g)
Člen 17
Člen 45
Člen 18
Člen 37
Člen 19
—
Člen 20(1)
Člen 47(4)
Člen 20(2) in (3)
Člen 26
Člen 21
—
Člen 22
Člen 39
Člen 23
Člen 76
Člen 24
—
Člen 25
—
Člen 26
—
Člen 27
Člen 83
Člen 28
Člen 83

Direktiva Sveta 2002/54/ES
Ta uredba
Člen 1
Člen 1
Člen 1(2)
Člen 2(4)
Člen 2
Člen 3, člen 7(4)
Člen 3(2)
Člen 6
Člen 3(2)
Člen 80
Člen 4
Člen 6, člen 7(4)
Člen 5
Člena 34 in 35
Člen 6
Člen 2(4)
Člen 7
Člen 36
Člen 8
Člen 63
Člen 9(1)
Člena 24 in 25
Člen 9(2)
Člen 13(5)
Člen 10(1)
Člena 13 in 14
Člen 10(2)
Člen 28
Člen 11
Člen 14
Člen 12
Člen 15, člen 17(4)
Člen 13
Člen 14
Člen 14(1)
Člen 28
Člen 14(2)
Člen 17(4)
Člen 15
Členi 13, 14 in 23
Člen 16
Člen 18
Člen 17
Člen 15, člen 17(3)
Člen 18
Člena 15 in 17
Člen 19
Člen 38
Člen 20
—
Člen 21(1)
Člen 7(1) in (3), člen 15, Priloga II
Člen 21(2)
Člen 15, člen 17(4)
Člen 21(3)
Člen 39
Člen 22(1)
Člen 6, člen 7(4)
Člen 22(2)
Člen 35
Člen 23(1)
Člen 39
Člen 23(2)
—
Člen 24
Člen 33
Člen 25(1)
Člen 80
Člen 25(2)
Člen 39
Člen 26
—
Člen 27
Člen 7(3)
Člen 28
Člen 76
Člen 29
—
Člen 30
Člen 7(4)
Člen 30a
—
Člen 31
—
Člen 32
—
Člen 33
—
Člen 34
Člen 83
Člen 35
Člen 83
Priloga I
Člen 17(4)
Priloga II
Člen 13(5)
Priloga III
Člen 17(4)
Priloga IV
Člen 17(4), točka (m); člen 35
Priloga V
—
Priloga VI
—

Direktiva Sveta 2002/55/ES
Ta uredba
Člen 1
Člen 1
Člen 2
Člen 2(1), člen 3, člen 7(4), člen 8(5)
Člen 3(1)
Člen 5
Člen 3(2)
Člen 44
Člen 3(3)
Člen 45
Člen 3(4)
Člen 44(2)
Člen 4(1)
Člen 47(1), točka (a)
Člen 4(2)
Člen 47(1), točka (c)
Člen 4(3)
—
Člen 4(4)
Člen 26
Člen 5(1)
Člen 48
Člen 5(2)
Člen 50
Člen 5(3)
Člen 49
Člen 6
Člen 44(2)
Člen 7(1) in (2)
Člen 59
Člen 7(3)
Člen 63
Člen 7(4)
Člen 47(1), točka (c)
Člen 8
Člen 56
Člen 9(1)
Člena 44 in 72
Člen 9(2)
Člen 47(1), točka (b); člen 54
Člen 10
Člen 44(3), Priloga VII
Člen 11
Člen 72
Člen 12(1)
Člen 69
Člen 12(2)
Člen 70
Člen 13
—
Člen 14
Člen 71
Člen 15
Člen 71
Člen 16(1)
Člen 44(2)
Člen 16(2)
Člen 47(1), točki (f) in (g)
Člen 17
Člen 45
Člen 18
Člen 37
Člen 19
Člen 44(2)
Člen 20
Člen 20
Člen 21
Člen 2(4), člen 6, člen 7(4)
Člen 22
Člena 34 in 35
Člen 23(1)
Člen 2(4)
Člen 23(2)
—
Člen 24
Člen 36
Člen 25
Člen 7(4), člen 8(5), člena 24 in 25
Člen 26
Člen 13
Člen 27
Člen 14
Člen 28
Člen 15, člen 16, člen 17(4)
Člen 29
Člena 14 in 28
Člen 30
Člena 14 in 28
Člen 31
Člen 17(3)
Člen 32
Člen 17(4)
Člen 33
Člen 38
Člen 34
—
Člen 35
Člen 7(4)
Člen 36(1)
Člena 6 in 7
Člen 36(2)
Člena 15 in 17
Člen 36(3)
Člen 39
Člen 37
Člen 39
Člen 38
Člen 33
Člen 39(1)
Člen 80
Člen 39(2)
Člen 39
Člen 40
Člena 24 in 25
Člen 41
Člen 8(5)
Člen 42
Člen 19
Člen 43
—
Člen 44(1)
—
Člen 44(2)
Člen 26
Člen 45
Člen 2(2), člen 7(3) in člen 8(4)
Člen 46
Člen 76
Člen 47
—
Člen 48
Člen 26
Člen 49
—
Člen 50
—
Člen 51
—
Člen 52
Člen 83
Člen 53
Člen 83
Priloga I
Člen 7(4) in člen 8(5)
Priloga II
Člen 7(4) in člen 8(5)
Priloga III
Člen 7(4) in člen 8(5)
Priloga IV
Člen 17(4)
Priloga V
Člen 17(4), točka (m)
Priloga VI
—
Priloga VII
—

Direktiva Sveta 2002/56/ES
Ta uredba
Člen 1, prvi odstavek
Člen 1
Člen 1, drugi odstavek
Člen 2(4)
Člen 2
Člen 3
Člen 3(1)
Člen 20
Člen 3(2)
—
Člen 3(3)
Člen 7(3)
Člen 3(4)
Člen 7(3)
Člen 4
Člen 7(4)
Člen 5
Člen 36
Člen 6(1)
Člen 2(4)
Člen 6(2)
—
Člen 6(3)
—
Člen 7
Člen 7(4)
Člen 8
—
Člen 9
Člen 7(4)
Člen 10
Člen 7(4)
Člen 11(1)
Člen 13
Člen 11(2)
Člen 28
Člen 12
Člen 14
Člen 13
Člena 15 in 17
Člen 14
—
Člen 15
Člen 15
Člen 16
—
Člen 17
—
Člen 18
Člen 7(3), člen 17
Člen 19
Člen 38
Člen 20
—
Člen 21
Člen 39
Člen 22
Člen 33
Člen 23(1)
Člen 80
Člen 23(2)
Člen 39
Člen 24
Člen 7(2)
Člen 25
Člen 76
Člen 26
—
Člen 27
Člen 26
Člen 28
—
Člen 29
—
Člen 30
Člen 83
Člen 31
Člen 83
Priloga I
Člen 7(3)
Priloga II
Člen 7(3)
Priloga III
Člen 17
Priloga IV
—
Priloga V
—

Direktiva Sveta 2002/57/ES
Ta uredba
Člen 1
Člena 1 in 2
Člen 2(1), točka (a)
Člena 2 in 3
Člen 2(1), točka (b)
Člen 2
Člen 2(1), točka (d)
Člena 2 in 7
Člen 2(1), točka (e)
Člena 2 in 7
Člen 2(1), točka (f)
Člena 2 in 7
Člen 2(1), točka (g)
Člena 2 in 7
Člen 2(1), točka (h)
Člena 2 in 7
Člen 2(1), točka (j)
—
Člen 2(1), točka (k)
Člen 3
Člen 2(2)
Člen 2
Člen 2(3)
Člen 7
Člen 2(3a)
Člen 7
Člen 2(4)
—
Člen 2(5)
Člena 10 in 12
Člen 2(6)
Člena 10 in 12
Člen 3(1)
Člen 20
Člen 3(2)
—
Člen 3(3)
—
Člen 3(4)
Člen 7
Člen 4
Člena 7 in 35
Člen 5
Člen 34
Člen 6
Člena 31 in 32
Člen 7
—
Člen 8
Člen 63
Člen 9(1)
Člen 7
Člen 9(1a)
Člena 10 in 12
Člen 9(1b)
Člena 10 in 12
Člen 9(2)
Člen 7
Člen 10(1)
Člen 14
Člen 10(2)
—
Člen 11(1)
Člen 14
Člen 11(2)
Člen 23
Člen 11(3)
—
Člen 12(1), točka (a)
Člen 15
Člen 12(1), točka (b)
—
Člen 12(2)
—
Člen 12(3)
—
Člen 13
Člen 15
Člen 14
Člen 17
Člen 15
Člen 17
Člen 16
Člen 38
Člen 17
Člen 36
Člen 18
Člena 7 in 15
Člen 19(1)
Člena 35 in 39
Člen 19(2)
Člen 35
Člen 19a
—
Člen 20
Člen 39
Člen 21
Člen 33
Člen 22(1)
Člen 24
Člen 22(2)
Člen 40
Člen 23
Člen 24
Člen 24
Člen 7
Člen 25
Člen 76
Člen 26
—
Člen 27
Člen 7
Člen 28

Člen 29

Člen 30

Člen 31
Člen 82
Člen 32
Člen 83
Člen 33
Člen 83
Priloga I
Člen 7
Priloga II
Člen 7
Priloga III
Člen 7
Priloga IV
Člen 17
Priloga V
Člen 35
Priloga VI
Člen 82
Priloga VII
Člen 82

Direktiva Sveta 2008/72/ES
Ta uredba
Člen 1
Člen 1
Člen 1(2)
Člen 2(1)
Člen 1(3)
Člen 2(3)
Člen 2
Člen 2(4)
Člen 3
Člen 3
Člen 4
Člen 7(4) in člen 8(5)
Člen 5(1) in (2)
Člena 41 in 42
Člen 5(3)
—
Člen 6(1)
Člen 10
Člen 6(2), (3) in (4)
—
Člen 7
—
Člen 8(1)
Člen 10
Člen 8(2)
Člen 2(4)
Člen 8(3)
Člen 44
Člen 9(1) in (2)
Člen 5
Člen 9(3)
Člen 45
Člen 10(1)
Člen 13
Člen 10(2)
Člen 22
Člen 11(1)
Člen 13
Člen 11(2)
Člen 28
Člen 12
Člen 2(4)
Člen 13
Člen 33
Člen 14(1)
—
Člen 14(2)
Člen 5
Člen 15
—
Člen 16(1)
Člen 39
Člen 16(2)
—
Člen 17
Člen 7(1) in (2), člen 8(1) in (2)
Člen 18
Člen 7(3) in člen 8(3)
Člen 19(1)
Člen 19
Člen 19(2)
Člen 38
Člen 20
Člen 28
Člen 21
Člen 76
Člen 22
Člen 7(3) in člen 8(3)
Člen 23(1)
—
Člen 23(2)
Člen 80
Člen 24
Člen 83
Člen 25
—
Člen 26
Člen 83
Člen 27
Člen 83
Priloga I
Prilogi II in III
Priloga II
Priloga I
Priloga III
—

Direktiva Sveta 2008/90/ES
Ta uredba
Člen 1(1)
Člena 1 in 2
Člen 1(2)
Člen 2(1)
Člen 1(3)
Člen 4
Člen 1(4)
Člen 2(4)
Člen 2
Člen 3
Člen 3(1)
Člen 6
Člen 3(2)
—
Člen 3(3)
—
Člen 3(4)
Člen 2(4), člen 29
Člen 4
Člen 7(4) in člen 8(5)
Člen 5
Člen 41
Člen 6(1)
Člena 7 in 8
Člen 6(2)
Člen 4
Člen 6(3)
Člen 42
Člen 6(4)
—
Člen 7(1)
Člen 5
Člen 7(2)
Člen 47(1)
Člen 7(3)
Člen 47(1), člen 54
Člen 7(4)
Člen 47(1)
Člen 7(5)
Člen 47(2)
Člen 7(6)
Člen 47(2)
Člen 8(1)
Člen 13
Člen 8(2)
Člena 13 in 18
Člen 9(1)
Členi 13, 15, 16, in 17
Člen 9(2)
Člen 28
Člen 9(3)
Člena 15 in 17
Člen 10
Člen 2(4), člena 29 in 30
Člen 11
Člen 33
Člen 12(1)
Člen 39
Člen 12(2)
—
Člen 13
Člen 80
Člen 14
Člena 24 in 25
Člen 15
Člen 80
Člen 16
Člen 19
Člen 17
—
Člen 18
Člen 2(3)
Člen 19
Člen 76
Člen 20
—
Člen 21
—
Člen 22
—
Člen 23
Člen 23
Člen 24
Člen 83
Priloga I
Priloga I
Priloga II
—