SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:POGLAVJE ISPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1Predmet urejanjaV tej uredbi so določena pravila o pridelavi in trženju gozdnega reprodukcijskega materiala ter zlasti zahteve glede odobritve osnovnega materiala, namenjenega pridelavi gozdnega reprodukcijskega materiala, poreklu in sledljivosti navedenega osnovnega materiala ter kategorij gozdnega reprodukcijskega materiala in zahteve glede pristnosti in kakovosti gozdnega reprodukcijskega materiala, potrjevanja, označevanja, pakiranja, uvoza, izvajalcev poslovne dejavnosti, registracije osnovnega materiala, uradnega nadzora ter nacionalnih načrtov izrednih ukrepov. [Sprememba 10]

Člen 2Področje uporabe1.Ta uredba se uporablja za gozdni reprodukcijski material drevesnih vrst in umetnih križancev teh vrst iz Priloge I z namenom njegovega trženja. [Sprememba 11]2.Cilji te uredbe so:(a)zagotoviti pridelavo in trženje visokokakovostnega gozdnega reprodukcijskega materiala v Uniji ter pravilno delovanje notranjega trga z gozdnim reprodukcijskim materialom; [Sprememba 12](b)prispevati k ustvarjanju odpornih in produktivnih gozdov, ohranjanju biotske raznovrstnosti, preprečevanju uporabe invazivnih vrst ter in obnovi gozdnih ekosistemov in njihovega delovanja, med drugim s spodbujanjem medvrstne in znotrajvrstne genske variabilnosti; [Sprememba 13](c)podpreti proizvodnjo lesa in biomaterialov, prilagajanje podnebnim spremembam, blažitev podnebnih sprememb ter ohranjanje in trajnostno rabo gozdnih genskih virov.3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26, s katerimi spremeni seznam iz Priloge I, kot je določeno v odstavku 3, in pri tem upošteva:(a)premike rastlinskih pasov in območij razširjenosti drevesnih vrst zaradi podnebnih sprememb;(b)kakršen koli bistven razvoj na področju tehničnega ali znanstvenega znanja. [Sprememba 14]S temi delegiranimi akti se na seznam iz Priloge I dodajo vrste in umetni križanci, če take vrste in križanci izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih elementov:(a)spadajo na pomembno področje in imajo pomembno gospodarsko vrednost, kar zadeva pridelavo gozdnega reprodukcijskega materiala v Uniji;(b)tržijo se v vsaj dveh državah članicah;(c)štejejo se za pomembne z vidika njihovega prispevka k prilagajanju podnebnim spremembam in(d)štejejo se za pomembne z vidika njihovega prispevka k ohranjanju biotske raznovrstnosti.Z delegiranimi akti iz prvega pododstavka se vrste in umetni križanci črtajo s seznama v Prilogi I, če ne izpolnjujejo več katerega koli od elementov iz prvega pododstavka.4.Ta uredba se ne uporablja za:(a)rastlinski reprodukcijski material iz člena 2 Uredbe (EU) …/… [Urad za publikacije: vstavite sklic na Uredbo o pridelavi in trženju rastlinskega reprodukcijskega materiala];(b)reprodukcijski material okrasnih rastlin, kot je opredeljen v členu 2 Direktive 98/56/ES;(c)gozdni reprodukcijski material, ki se prideluje za izvoz v tretje države;(d)gozdni reprodukcijski material, ki se uporablja za uradno preizkušanje, znanstvene namene ali selekcijo.

Člen 3Opredelitev pojmovV tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(1)„gozdni reprodukcijski material“ pomeni storže, soplodja, plodove in semena, namenjene pridelavi sadilnega materialasemenske enote, dele rastlin in sadilni material, ki pripadajo drevesnim vrstam in umetnim križancem teh vrst iz Priloge I k tej uredbi ter ki se uporabljajo za pogozdovanje, ponovno pogozdovanje in druge vrste sajenja dreves ter neposredno setev za katerega koli od naslednjih namenov: [Sprememba 15](a)proizvodnjo lesa in biomaterialov;(b)ohranjanje gozdnih genskih virov ter ohranjanje in povečanje biotske raznovrstnosti; [Sprememba 16](c)obnovo gozdnih ekosistemov in drugih gozdnih zemljišč ter podporo njihovemu delovanju; [Sprememba 17](ca) vzpostavitev ali obnovo kmetijsko-gozdarskih sistemov; [Sprememba 18](d)prilagajanje podnebnim spremembam;(e)blažitev podnebnih sprememb;(f)ohranjanje in trajnostno rabo gozdnih genskih virov;(2)„pogozdovanje“ pomeni osnovanje gozda z zasaditvijo in/ali namernim sejanjem regionalnih prilagojenih drevesnih vrst na zemljišču, ki dotlej ni bilo opredeljeno kot gozd, zaradi česar se raba zemljišča spremeni iz negozdne v gozdnoFAO, Global Forest Resources Assessment Terms and definitions (Globalna ocena gozdnih virov – Pojmi in opredelitve), 2020; https://www.fao.org/3/I8661EN/i8661en.pdf.; [Sprememba 19](3)„ponovno pogozdovanje“ pomeni ponovno osnovanje gozda z zasaditvijo in/ali namernim sejanjem regionalnih prilagojenih drevesnih vrst na zemljišču, opredeljenem kot gozdFAO, Global Forest Resources Assessment Terms and definitions (Globalna ocena gozdnih virov – Pojmi in opredelitve), 2020; https://www.fao.org/3/I8661EN/i8661en.pdf.; [Sprememba 20](3a) „agrogozdarstvo“ pomeni sajenje dreves na kmetijskih zemljiščih, ne da bi se spremenila opredelitev tega zemljišča; [Sprememba 120](4)„semenska enota“ pomeni storže, soplodja, plodove in semena, namenjene pridelavi sadilnega materiala ali neposredni setvi; [Sprememba 21](5)„sadilni material“ pomeni vsako rastlino ali del rastline, ki se uporablja za razmnoževanje rastlin, in zajema rastline, vzgojene iz semenskih enot ali delov rastlin ali rastline, vzgojene z naravno regeneracijo;(6)„deli rastlin“ pomenijo stebelne, listne in koreninske potaknjence, izsečke ali embrije, ki se uporabljajo za mikrorazmnoževanje, popke, grebenice, korenine, cepiče, šibe in katere koli druge dele rastline, namenjene pridelavi sadilnega materiala;(7)„pridelava“ pomeni vse faze pridobivanja semenasemen, delov rastlin in rastlin, dodelave iz semenske enote v seme ter vzgoje rastlin izpa tudi faze, ki so potrebne za pridobivanje ustreznega sadilnega materiala z namenom trženja zadevnega gozdnega reprodukcijskega materiala; [Sprememba 22](8)„skupina semenjakov“ pomeni drevesa znotraj opredeljenega območja, iz katerega se nabira semesemenska enota; [Sprememba 23](9)„sestoj“ pomeni prostorsko omejeno populacijo dreves z dovolj enovito sestavo;(10)„semenska plantaža“ pomeni nasad izbranih dreves, v katerem vsako drevo pripada klonu, družini ali provenienci in ki je izoliran ali upravljan tako, da se prepreči ali zmanjša opraševanje iz zunanjih virov, ter ki pogosto in obilno obrodi in omogoča enostavno spravilo semena;(11)„starši družin(-e)“ pomenijo drevesa, ki se uporabljajo kot starši za pridobivanje potomcev z nadzorovanim ali prostim opraševanjem enega znanega starša, ki se uporablja kot drevo ženskega spola (materinsko drevo), s pelodom enega starša moškega spola (sestrska družina) ali več znanih ali neznanih staršev moškega spola (polsestrska družina);(12)„klon“ pomeni skupino posameznikov (rametov), prvotno pridobljenih iz enega samega osebka (orteta) z vegetativnim razmnoževanjem, na primer s potaknjenci, mikrorazmnoževanjem, cepljenkami, grebenicami ali deljenjem;(13)„klonska mešanica“ pomeni mešanico klonov z ugotovljeno pristnostjo v določenih deležih;(14)„osnovni material“ pomeni kar koli od naslednjega: skupina semenjakov, semenski sestoj, semenska plantaža, starši družin(-e), klon ali klonska mešanica;(15)„enota odobritve“ pomeni celotno območje ali posameznike, ki so gajih odobrili pristojni organi in na kateremkaterih se nahaja ali so osnovni material za pridelavo gozdnega reprodukcijskega materiala; [Sprememba 24](16)„enota priglasitve“ pomeni celotno območje ali posameznike, ki so bili priglašeni, ki je bilo priglašeno pristojnim organom in na kateremkaterih se nahaja ali so osnovni material za pridelavo gozdnega reprodukcijskega materiala, namenjenega ohranjanju in trajnostni rabi gozdnih genskih virov; [Sprememba 25](17)„partija semen“ pomeni serijo enako obdelanih pridobljenih in/ali očiščenih semen, nabranih iz odobrenega osnovnega materiala; [Sprememba 26](18)„partija sadilnega materiala“ pomeni serijo sadilnega materiala, ki je bil vzgojenrastlin, ki so bile pridelane iz ene partije semen, ali serijo vegetativno razmnoženega sadilnega materiala, ki je bil vzgojenrazmnoženih rastlin, ki so bile pridelane na razmejenem območju in enotno obdelanobdelane; [Sprememba 27](19)„številkakoda partije“ pomeni identifikacijsko številkokodo partije semen ali partije sadilnega materiala, kot je ustrezno; [Sprememba 28](20)„provenienca“ pomeni kraj, na katerem raste kakršen koli sestoj dreves;(21)„podvrsta“ pomeni skupino znotraj vrste, ki je pridobila fenotipske in genske značilnosti, ki so nekoliko drugačne od preostale skupine;(22)„provenienčno območje“ za vrste ali podvrste pomeni območje ali skupino območij z dovolj enotnimi ekološki pogoji, v katerih najdemo sestoje ali skupine semenjakov s podobnimi fenotipskimi ali genetskimi značilnostmi, pri čemer se po potrebi upoštevajo višinske meje;(23)„avtohtoni sestoj“ pomeni semenski sestoj domorodnih drevesnih vrst, ki se nenehno regenerira z naravno regeneracijo ali umetno iz gozdnega reprodukcijskega materiala, nabranega iz istih sestojev domorodnih drevesnih vrst v neposredni bližini;(24)„indigeni sestoj“ pomeni avtohtoni sestoj ali sestoj, umetno vzgojen iz semena, pri čemer se poreklo tega sestoja in sam sestoj nahajata na istem provenienčnem območju;(25)„poreklo“ pomeni naslednje:(a)za avtohtono skupino semenjakov ali semenski sestoj, kraj, na katerem rastejo drevesa;(b)za neavtohtono skupino semenjakov ali semenski sestoj, kraj, iz katerega so bila semena ali rastline prvotno vnesena;(c)za semensko plantažo, kraje, iz katerih izvirajo sestavni deli te plantaže, kot je provenienca ali druge pomembne geografske informacije teh sestavnih delov;(d)za starše družin, kraje, iz katerih izvirajo sestavni deli teh staršev, kot je provenienca ali druge pomembne geografske informacije teh staršev;(e)za klon je poreklo kraj, kjer se ortet nahaja ali je izbran, oziroma kjer se je prvotno nahajal ali bil izbran;(f)za klonsko mešanico so poreklo kraji, kjer se nahajajo orteti ali iz katerih izvirajo oziroma kjer so bili prvotno izbrani;(26)„lokacija osnovnega materiala“ pomeni geografsko območje ali geografske lege, na katerih se nahaja osnovni material, glede na posamezno kategorijo gozdnega reprodukcijskega materiala;(27)„kraj pridelave klonov, klonskih mešanic ali staršev družin“ pomeni kraj ali točen geografski položaj, na katerem je bil gozdni reprodukcijski material pridelan;(28)„osnovna kolekcija“ pomeni rastlino, skupino rastlin, gozdni reprodukcijski material, osnovno DNK ali genetske informacije klona ali klonov v primeru klonske mešanice, ki se uporabljajo kot referenčni material pri nadzoru pristnosti klonov;(29)„šiba“ pomeni stebelni potaknjenec brez korenin;(30)„trženje“ pomeni naslednje komercialne dejavnosti izvajalca poslovne dejavnosti: prodajo, razpolaganje ali ponudbo za prodajo ali kakršen koli drug način prenosa ali distribucije, vključno z odpremo, znotraj Unije ali uvoza v Unijo gozdnega reprodukcijskega materiala, brezplačno ali ne; [Sprememba 29](31)„izvajalec poslovne dejavnosti“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je poslovno in na podlagi pooblastila pristojnih organov vključena v eno ali več naslednjih dejavnosti, namenjenih komercialnemu izkoriščanju gozdnega reprodukcijskega materiala: [Sprememba 30](a)pridelavo, vključno z gojenjem, razmnoževanjem in vzdrževanjem gozdnega reprodukcijskega materiala;(b)trženje gozdnega reprodukcijskega materiala;(c)skladiščenje, nabiranje, odpremo in predelavo gozdnega reprodukcijskega materiala;(32)„pristojni organ“ pomeni osrednji ali regionalni organ države članice ali, če je primerno, ustrezni organ tretje države, pristojen za organizacijo uradnega nadzora, registracijo osnovnega materiala, potrjevanje gozdnega reprodukcijskega materiala ter druge uradne dejavnosti v zvezi s pridelavo in trženjem gozdnega reprodukcijskega materiala, ali kateri koli drugi organ, na katerega se ta pristojnost prenese v skladu s pravom Unije;(33)„znanega izvora“ pomeni kategorijo gozdnega reprodukcijskega materiala, pridobljenega iz osnovnega materiala, ki je sestavljen iz skupine semenjakov ali semenskega sestoja znotraj enega samega provenienčnega območja in izpolnjuje zahteve iz Priloge II;(34)„izbran“ pomeni kategorijo gozdnega reprodukcijskega materiala, pridobljenega iz osnovnega materiala, ki je sestavljen iz sestoja znotraj enega samega provenienčnega območja in ki je bil fenotipsko izbran na ravni populacije ter ki izpolnjuje zahteve iz Priloge III;(35)„kvalificiran“ pomeni kategorijo gozdnega reprodukcijskega materiala, pridobljenega iz izhodiščnega materiala, ki je sestavljen iz semenskih plantaž, staršev družin(-e), klonov ali klonskih mešanic, katerih sestavni deli so bili fenotipsko izbrani na ravni posameznikov, in ki izpolnjuje zahteve iz Priloge IV;(36)„testiran“ pomeni kategorijo gozdnega reprodukcijskega materiala, pridobljenega iz osnovnega materiala, ki je sestavljen iz sestojev, semenskih plantaž, staršev družin(-e), klonov ali klonskih mešanic in ki izpolnjuje zahteve iz Priloge V;(37)„uradno potrjevanje“ pomeni potrjevanje gozdnega reprodukcijskega materiala kategorij „znanega izvora“, „izbran“, „kvalificiran“ in „testiran“, če je pristojni organ opravil vse ustrezne inšpekcijske preglede ter po potrebi vzorčenje in testiranje gozdnega reprodukcijskega materiala ter če je bilo ugotovljeno, da gozdni reprodukcijski material izpolnjuje ustrezne zahteve iz te uredbe;(38)„kategorija“ pomeni uvrstitev gozdnega reprodukcijskega materiala med material z znanim izvorom ali med izbran, kvalificiran ali testiran material;(39)„gensko spremenjeni organizem“ pomeni gensko spremenjeni organizem, kakor je opredeljen v členu 2(2) Direktive 2001/18/ES, razen organizmov, pridobljenih s tehnikami genskega spreminjanja iz Priloge I B k Direktivi 2001/18/ES;(40)„z NGT pridobljena rastlina“ pomeni rastline, pridobljene z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami, kot so opredeljene v členu 3(2) Uredbe (EU) [Urad za publikacije: vstavite sklic na Uredbo o rastlinah, pridobljenih z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami, ter živilih in krmi iz njih] Evropskega parlamenta in SvetaUredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta o rastlinah, pridobljenih z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami, ter živilih in krmi iz njih, ter spremembi direktiv 68/193/EGS, 1999/105/ES, 2002/53/ES in 2002/55/ES ter Uredbe (EU) 2017/625 (UL …).;(41)„območja prenosa semena“ pomenijo območje in/ali višinske pasove, ki jih pristojni organi določijo za premike gozdnega reprodukcijskega materiala, ki spada v kategoriji „znanega izvora“ in „izbran“, pri čemer po potrebi upoštevajo poreklo in provenienco gozdnega reprodukcijskega materiala, preskuse glede na provenienčni kraj, okoljske pogoje ter napovedi prihodnjih podnebnih sprememb;(42)„območje uporabe za semenske plantaže in starše družin(-e)“ pomeni območje, ki ga določijo pristojni organi, na katerem je gozdni reprodukcijski material iz kategorij „kvalificiran“ in „testiran“ prilagojen podnebnim in ekološkim razmeram tega območja, pri čemer se po potrebi upoštevajo lokacija semenskih plantaž, staršev družin(-e) in njihovih sestavnih delov, rezultati poskusov s potomci in poskusov glede na provenienčni kraj, okoljske razmere ter napovedi prihodnjih podnebnih sprememb; [Sprememba 31](43)„območje uporabe za klone in klonske mešanice“ pomeni območje, ki ga določijo pristojni organi, na katerem je gozdni reprodukcijski material iz kategorij „kvalificiran“ in „testiran“ prilagojen podnebnim in ekološkim razmeram tega območja, pri čemer se po potrebi upoštevajo poreklo ali provenienca klonov, rezultati poskusov s potomci in, poskusov glede na provenienčni kraj in poskusov s kloni, okoljske razmere ter napovedi prihodnjih podnebnih sprememb; [Sprememba 32](44)„sistem FOREMATIS“ pomeni informacijski sistem Komisije za gozdni reprodukcijski material;(45)„naravna regeneracija“ pomeni obnovo gozda z drevesi, ki so zrasla iz semennaravnimi procesi, ki so padla z dreves na kraju samem in tam vzklila in sicer z naravnim sajenjem, klitjem, poganjki ali grobanjem; [Sprememba 33](46)„za kakovost škodljivi organizmi“ pomenijo škodljive organizme, ki izpolnjujejo vse od naslednjega:(a)niso niti karantenski škodljivi organizmi za Unijo, karantenski škodljivi organizmi za varovano območje ali nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi v smislu Uredbe (EU) 2016/2031 niti škodljivi organizmi, za katere veljajo ukrepi, sprejeti v skladu s členom 30(1) navedene uredbe;(b)pojavijo se med pridelavo ali skladiščenjem gozdnega reprodukcijskega materiala ter(c)njihova prisotnost ima nesprejemljiv škodljiv vpliv na kakovost gozdnega reprodukcijskega materiala in nesprejemljiv gospodarski učinek, kar zadeva uporabo tega materiala v Uniji;(47)„praktično nenapaden sz za kakovost škodljivimi organizmi“ pomeni popolnoma nenapaden sz za kakovost škodljivimi organizmi ali razmere, v katerih je prisotnost za kakovost škodljivih organizmov na zadevnem gozdnem reprodukcijskem materialu tako majhna, da ti škodljivi organizmi ne vplivajo negativno na kakovost tega gozdnega reprodukcijskega materiala. [Sprememba 34]

POGLAVJE IIOSNOVNI MATERIAL IN IZ NJEGA PRIDOBLJENI GOZDNI REPRODUKSIJSKI MATERIAL

Člen 4Odobritev osnovnega materiala za pridelavo gozdnega reprodukcijskega materiala1.Za pridelavo gozdnega reprodukcijskega materiala se lahko uporablja le osnovni material, ki so ga odobrili pristojni organi.2.Osnovni material, namenjen pridelavi gozdnega reprodukcijskega materiala, ki se potrdi kot material „znanega izvora“, se odobri, če izpolnjuje zahteve iz Priloge II.Osnovni material, namenjen pridelavi gozdnega reprodukcijskega materiala, ki se potrdi kot „izbran“, se odobri, če izpolnjuje zahteve iz Priloge III.Osnovni material, namenjen pridelavi gozdnega reprodukcijskega materiala, ki se potrdi kot „kvalificiran“, se odobri, če izpolnjuje zahteve iz Priloge IV.Osnovni material, namenjen pridelavi gozdnega reprodukcijskega materiala, ki se potrdi kot „testiran“, se odobri, če izpolnjuje zahteve iz Priloge V.Ocenjevanje glede izpolnjevanja zahtev iz prilog II do V za odobritev osnovnega materiala lahko poleg vizualnega pregleda zajema dokumentacijske preglede, teste in analize ali druge dopolnilne metode, tudi uporabo biomolekularnih tehnik, če se štejejo za primernejše za namen navedene odobritve.Osnovni material se za vse kategorije oceni glede na njegove trajnostne značilnosti, kot so določene v prilogah II do V, da se upoštevajo podnebne in ekološke razmere.Odobritev osnovnega materiala se izvede s sklicevanjem na enoto odobritve.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26 za spreminjanje prilog II, III, IV in V v zvezi z zahtevami za odobritev osnovnega materiala, namenjenega pridelavi:(a)gozdnega reprodukcijskega materiala kategorije „znanega izvora“, zlasti kar zadeva zahteve glede tipov osnovnega materiala, najmanjše učinkovite velikosti populacije, poreklo in provenienčnega območja ter trajnostnih značilnosti;(b)gozdnega reprodukcijskega materiala kategorije „izbran“, zlasti kar zadeva zahteve glede porekla, izoliranosti, najmanjše učinkovite velikosti populacije, starosti in razvoja, izenačenosti, trajnostnih značilnosti, pridelave velikih količin, kakovosti lesa ter oblike ali načina rasti;(c)gozdnega reprodukcijskega materiala kategorije „kvalificiran“, zlasti kar zadeva zahteve glede plantaž, staršev družin(-e), klonov in klonskih mešanic;(d)gozdnega reprodukcijskega materiala kategorije „testiran“, zlasti kar zadeva zahteve glede značilnosti, ki jih je treba pregledati, dokumentacije, vzpostavitve testov, analize in veljavnosti rezultatov testov, genskega ocenjevanja sestavnih delov osnovnega materiala, primerjalnega testiranja gozdnega reprodukcijskega materiala, začasne odobritve ter zgodnjih testov.(e) gozdnega reprodukcijskega materiala v skladu z zahtevami iz Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta. [Sprememba 35]S temi spremembami se pravila za odobritev osnovnega materiala prilagodijo razvoju na področju znanstvenega in tehničnega znanja ter spremembam sheme OECD za gozdno seme in rastline ter drugih mednarodnih standardov, ki se uporabljajo.3.V nacionalni register iz člena 12 se lahko v obliki enote odobritve vključi samo odobreni osnovni material. Vsaka enota odobritve se opredeli z edinstvenim sklicevanjem v nacionalnem registru.4.Odobritev osnovnega materiala se umakne, če zahteve iz te uredbe niso več izpolnjene.5.Pristojni organi po odobritvi v rednih časovnih presledkih ponovno pregledajo osnovni material, namenjen pridelavi gozdnega reprodukcijskega materiala kategorij „izbran“, „kvalificiran“ in „testiran“.6.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26, s katerimi se spremenijo priloge II, III, IV in V zaradi prilagoditve razvoju na področju znanstvenega in tehničnega znanja, zlasti v zvezi z uporabo biomolekularnih tehnik, ter spremembam ustreznih mednarodnih standardov.

Člen 5Zahteve za trženje gozdnega reprodukcijskega materiala, pridobljenega iz odobrenega osnovnega materiala1.Gozdni reprodukcijski material, pridobljen iz odobrenega osnovnega materiala, se tržitržijo izvajalci poslovne dejavnosti v skladu z naslednjimi pravili: [Sprememba 36](a)gozdni reprodukcijski material vrst iz Priloge I se lahko trži le, če spada v kategorije „znanega izvora“, „izbran“, „kvalificiran“ ali „testiran“ in je pridobljen iz osnovnega materiala, odobrenega v skladu s členom 4, ki izpolnjuje zahteve iz prilog II, III, IV oziroma V;(b)gozdni reprodukcijski material umetnih križancev iz Priloge I se lahko trži le, če spada v kategorijo „izbran“, „kvalificiran“ ali „testiran“ in je pridobljen iz osnovnega materiala, odobrenega v skladu s členom 4, ki izpolnjuje zahteve iz prilog III, IV oziroma V;(c)gozdni reprodukcijski material drevesnih vrst in umetnih križancev iz Priloge I, ki se razmnožujejo vegetativno, se lahko trži le, če:(i)spada v kategorijo „izbran“, „kvalificiran“ ali „testiran“ in(ii)je pridobljen iz osnovnega materiala, odobrenega v skladu s členom 4, ki izpolnjuje zahteve iz prilog III, IV oziroma V;(iii)gozdni reprodukcijski material kategorije „izbran“ se lahko trži le, če je bil masovno pridobljen iz semen;(d)gozdni reprodukcijski material drevesnih vrst in umetnih križancev iz Priloge I, ki vsebuje gensko spremenjene organizme ali je iz njih sestavljen, se lahko trži le, če:(i)spada v kategorijo „testiran“ in(ii)je pridobljen iz osnovnega materiala, odobrenega v skladu s členom 4, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge V, ter(iii)je odobren za gojenje v Uniji v skladu s členom 19 Direktive 2001/18/ES ali členoma 7 in 19 Uredbe (ES) št. 1829/2003 ali po potrebi v posamezni državi članici v skladu s členom 26b Direktive 2001/18/ES;(iiia) material odobri pristojni organ; [Sprememba 121](iiib) ima oznako, na kateri so navedene besede „Nove genomske tehnike“ v skladu s členom 10 Uredbe (EU) ... [Urad za publikacije: prosimo, da vstavite sklic na uredbo o NGT]; [Sprememba 122](e)gozdni reprodukcijski material drevesnih vrst in umetnih križancev iz Prilog I, ki vsebujejo z NGT pridobljeno rastlino kategorije 1, kot je opredeljena v členu 3(7) Uredbe (EU) …/… [Urad za publikacije: vstavite sklic na uredbo o NGT …], ali so iz nje sestavljeni, se lahko trži le, če:(i)spada v kategorijo „testiran“ in(ii)je pridobljen iz osnovnega materiala, odobrenega v skladu s členom 4, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge V, ter(iii)je rastlina pridobila izjavo o statusu z NGT pridobljene rastline kategorije 1 v skladu s členom 6 ali 7 Uredbe (EU) …/… [Urad za publikacije: vstavite sklic na uredbo o NGT …] ali je potomec takih rastlin;(f)gozdni reprodukcijski material drevesnih vrst in umetnih križancev iz Priloge I se lahko trži le, če mu je priložen sklic na številke njegovega glavnega spričevala;(g)izpolnjuje zahteve iz členov 36, 37, 40, 41, 42, 49, 53 in 54 Uredbe (EU) 2016/2031 o karantenskih škodljivih organizmih za Unijo, karantenskih škodljivih organizmih za varovano območje, nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmih ter škodljivih organizmih, za katere veljajo ukrepi iz člena 30 navedene uredbe;(h)v primeru semen se lahko gozdni reprodukcijski material drevesnih vrst in umetnih križancev iz Priloge I trži le, če je skladen s točkami (a) do (g) in če so hkrati na voljo informacije o:(i)čistosti;(ii)odstotku kalivosti čistega semena; če se izvajajo preizkusni postopki, lahko pristojni organi trženje odobrijo še pred rezultati preizkusov; dobavitelj mora rezultate preizkusov kupcu sporočiti takoj, ko so na voljo; [Sprememba 37](iii)teži 1000 čistih semen;(iv)številu kalivih semen na kilogram proizvoda, ki se trži kot seme, ali kadar števila kalivih semen v omejenem času ni mogoče ali ni praktično oceniti, številu vitalnih semen na kilogram v skladu s posebno metodo. [Sprememba 38]2.Kategorije, pod katerimi se lahko trži gozdni reprodukcijski material iz različnih tipov osnovnega materiala, so določene v preglednici iz Priloge VI.3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26(2) za spremembo preglednice iz Priloge VI, ki se nanaša na kategorije, pod katerimi se lahko trži gozdni reprodukcijski material iz različnih tipov osnovnega materiala.S to spremembo se te kategorije prilagodijo razvoju na področju znanstvenega in tehničnega znanja ter spremembam ustreznih mednarodnih standardov.

Člen 6Zahteve za gozdni reprodukcijski material, pridobljen iz osnovnega materiala, namenjenega ohranjanju gozdnih genskih virovZa trženje gozdnega reprodukcijskega materiala, pridobljenega iz osnovnega materiala, za katerega velja odstopanje iz člena 18, so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:(a)gozdni reprodukcijski material vrst iz Priloge I se lahko trži le, če spada v kategorijo „znanega izvora“;(b)gozdni reprodukcijski material je zaradi svojega porekla naravno prilagojen lokalnim in regionalnim razmeram ali cilju podprte migracije, če je ustrezno, ter [Sprememba 39](c)gozdni reprodukcijski material se nabira iz vsehnajvečjega števila posameznikov priglašenega osnovnega materiala, ki so dovolj številni za ohranitev genske raznovrstnosti vrst.; [Sprememba 40](ca) za vrste, pri katerih se vegetativno razmnoževanje na splošno uporablja za ohranjanje gozdnih genskih virov, se uporabi mešanica dovolj raznolikega niza klonov, da se ohrani genska raznovrstnost. [Sprememba 124]

Člen 7Začasno dovoljenje za trženje gozdnega reprodukcijskega materiala, pridobljenega iz osnovnega materiala, ki ne izpolnjuje zahtev iz kategorij1.Pristojni organi lahko po sprejetju delegiranega akta iz odstavka 2 začasno dovolijo trženje gozdnega reprodukcijskega materiala, pridobljenega iz odobrenega osnovnega materiala, ki ne izpolnjuje vseh zahtev iz ustrezne kategorije iz člena 5(1), točke (a), (b) in (c). [Sprememba 41]Pristojni organi zadevne države članice uradno obvestijo Komisijo in druge države članice o teh začasnih dovoljenjih in ustreznih razlogih, s katerimi utemeljujejo svojo odobritev.2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26, s katerimi dopolni ta člen z določitvijo pogojev za izdajo začasnega dovoljenja zadevni državi članici.Ti pogoji vključujejo:(a)utemeljitev izdaje navedenega dovoljenja, da se zagotovi doseganje ciljev te uredbe;(b)najdaljše obdobjerok veljavnosti dovoljenja; [Sprememba 42](c)obveznostiminimalne zahteve v zvezi z uradnim nadzorom izvajalcev poslovne dejavnosti, ki navedeno dovoljenje uporabljajo; [Sprememba 43](d)vsebino in obliko uradnega obvestila iz odstavka 1.

Člen 8Posebne zahteve za nekatere vrste, kategorije in tipe gozdnega reprodukcijskega materialaNa Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26, s katerimi po potrebi dopolni zahteve iz te uredbe, kakor je primerno glede na posamezen tip, vrsto ali kategorijo gozdnega reprodukcijskega materiala:(a)za partije plodov in semen vrst, navedenih v Prilogi I, kar zadeva čistost vrst;(b)za dele rastlin vrst in umetnih križancev iz Priloge I, kar zadeva kakovost v zvezi s splošnimi značilnostmi, zdravjem in velikostjo;(c)za zunanje standarde kakovosti za Populus spp., ki se razmnožuje s stebelnimi potaknjenci ali šibami, kar zadeva pomanjkljivosti in najmanjšo velikost stebelnih potaknjencev in šib;(d)za sadilni material vrst in umetnih križancev iz Priloge I, kar zadeva kakovost v zvezi s splošnimi značilnostmi, zdravjem, vitalnostjo in fiziološko kakovostjo;(e)za sadilni material, ki se bo tržil uporabnikom v regijah s sredozemskim podnebjem, kar zadeva pomanjkljivosti, velikost in starost rastlin ter po potrebi velikost posode.Navedeni delegirani akt temelji na izkušnjah, pridobljenih z uporabo zahtev za vsak posamezen tip, vrsto ali kategorijo gozdnega reprodukcijskega materiala, kar zadeva določbe glede inšpekcijskih pregledov, vzorčenja in preizkušanja ter izolacijskih razdalj. S tem delegiranim aktom se zahteve prilagodijo spremembam ustreznih mednarodnih standardov, tehničnemu in znanstvenemu razvoju ali spremenjenim podnebnim in ekološkim razmeram.

Člen 9Načrt izrednih ukrepov in nacionalni register1.Vsaka država članica pripravi en ali več načrtov izrednih ukrepov, da zagotovi dobavo zadostnih količin gozdnega reprodukcijskega materiala za ponovno pogozdovanje območij, ki so jih prizadeli ekstremni vremenski dogodki, požari v naravi, izbruhi bolezni in napadi škodljivih organizmov, nesreče ali kateri koli drugi dogodek, kot je ustrezno in opredeljeno v nacionalnih ocenah tveganja, pripravljenih v skladu s členom 6(1) Sklepa št. 1313/2013/EUUL L 347, 20.12.2013, str. 924.. Komisija na zahtevo države članice priskrbi tehnično podporo za pripravo načrta izrednih ukrepov. [Sprememba 44]Ta načrt izrednih ukrepov se pripravi za tiste drevesne vrste in umetne križance teh vrst iz Priloge I, ki sejih države članice štejejo za primerne za svoje sedanje in napovedane prihodnje podnebne in ekološke razmere v zadevni državi članici. [Sprememba 45]V načrtih izrednih ukrepov se upošteva predvidena prihodnja porazdelitev ustreznih drevesnih vrst in umetnih križancev teh vrst odvisno od nacionalnih in/ali regionalnih simulacij s podnebnimi modeli za zadevno državo članico.V načrtu izrednih ukrepov se upošteva, da se lahko prizadeta območja pojavijo zunaj državnih meja, zadevna država članica pa sodeluje z drugimi državami članicami, da zagotovi zadostno preventivno oskrbo z gozdnim reprodukcijskim materialom za čezmejna prizadeta območja. [Sprememba 46]2.Države članice se v ustrezni fazi postopka priprave in posodabljanja takih načrtov izrednih ukrepov posvetujejo z vsemi zadevnimi deležniki.3.Vsak načrt izrednih ukrepov vključuje naslednje:(a)vloge in odgovornosti organov, ki so vključeni v izvedbo načrta izrednih ukrepov v primeru velikega pomanjkanja gozdnega reprodukcijskega materiala, ter hierarhijo dajanja navodil in postopke za usklajevanje ukrepov, ki jih sprejmejo pristojni organi, drugi javni organi, pooblaščeni organi ali udeležene fizične osebe, laboratoriji in izvajalci poslovnih dejavnosti, po potrebi vključno z usklajevanjem s sosednjimi državami članicami in sosednjimi tretjimi državami;(aa) opredelitev ranljivosti in preventivnih ukrepov, kot so izboljšanje varnosti območij skladiščenja semen in drevesnic ter povečanje števila skladišč in drevesnic; [Sprememba 47](b)dostop pristojnih organov do zalog gozdnega reprodukcijskega materiala, ki se vzdržuje za namene načrtov izrednih ukrepov, prostorov izvajalcev poslovne dejavnosti, zlasti gozdnih drevesnic in laboratorijev, v katerih se prideluje gozdni reprodukcijski material, ter drugih pomembnih izvajalcev dejavnosti in fizičnih oseb;(c)po potrebi dostop pristojnih organov do opreme, osebja ter zunanjih izvedenskih mnenj in virov, potrebnih za hiter in učinkovit začetek izvajanja načrta izrednih ukrepov;(d)ukrepe za zagotavljanje informacij Komisiji, drugim državam članicam, zadevnim izvajalcem poslovne dejavnosti in javnosti v zvezi z velikim pomanjkanjem gozdnega reprodukcijskega materiala ter ukrepe, sprejete proti temu pomanjkanju, kadar gre za uradno potrjeno ali domnevno večje pomanjkanje gozdnega reprodukcijskega materiala;(e)ureditve za evidentiranje ugotovitev o obstoju večjega pomanjkanja gozdnega reprodukcijskega materiala;(f)razpoložljive ocene države članice glede tveganja večjega pomanjkanja gozdnega reprodukcijskega materiala na njenem ozemlju ter morebitnega vpliva tega pomanjkanja na zdravje ljudi, živali in rastlin ter na okolje;(g)načela za geografsko razmejitev območij, kjer je prišlo do večjega pomanjkanja gozdnega reprodukcijskega materiala;(h)načela v zvezi z usposabljanjem osebja pristojnih organov ter po potrebi, če obstajajo in če je ustrezno, organov, javnih organov, laboratorijev, izvajalcev poslovne dejavnosti in drugih oseb iz točke (a). [Sprememba 48]Države članice svoje načrte izrednih ukrepov redno pregledujejo in po potrebi posodabljajo, da upoštevajo tehnični in znanstveni razvoj pri simulacijah s podnebnimi modeli, s katerimi se napoveduje prihodnja porazdelitev ustreznih drevesnih vrst in umetnih križancev teh vrst.4.Države članice vzpostavijo nacionalni register, določen v členu 12, ki: [Sprememba 49](a)vsebuje drevesne vrste in umetne križance iz Priloge I, ki so pomembni glede na podnebne in ekološke razmere v zadevni državi članici;(b)temelji na predvideni prihodnji porazdelitvi teh drevesnih vrst in umetnih križancev teh vrst.Države članice v štirih letih od datuma vzpostavitve svojih nacionalnih registrov pripravijo načrte izrednih ukrepov za vrste in umetne križance, vključene v njihove registre.5.Države članice pri pripravi načrtov izrednih ukrepov sodelujejo med seboj in z vsemi ustreznimi deležniki tako, da si izmenjujejo dobre prakse in izkušnje, pridobljene pri pripravi teh načrtov.6.Države članice svoje načrte izrednih ukrepov dajo na voljo Komisiji, drugim državam članicam in vsem ustreznim izvajalcem poslovne dejavnosti tako, da jih objavijo v sistemu FOREMATIS.

POGLAVJE IIIREGISTRACIJA IZVAJALCEV POSLOVNE DEJAVNOSTI IN OSNOVNEGA MATERIALA TER RAZMEJITEV PROVENIENČNIH OBMOČIJ

Člen 10Obveznosti izvajalcev poslovne dejavnosti1.Izvajalci poslovne dejavnosti se vpišejo v register iz člena 65 Uredbe (EU) 2016/2031 v skladu s členom 66 navedene uredbe.Njihov sedež je v Unijizadevni državi članici in imajo pooblastilo pristojnega organa. [Sprememba 50]2.Izvajalci poslovne dejavnosti dajo pristojnemu organu in uporabnikom svojega gozdnega reprodukcijskega materiala na voljo vse potrebne informacije o pristnosti tega materiala, pa tudi informacije v zvezi z njegovo primernostjo za sedanje in napovedane prihodnje podnebne in ekološke razmere, ki temeljijo na obstoječem znanju in podatkih. Te informacije se morebitnemu kupcu pred prenosom zadevnega gozdnega materiala v skladu s smernicami pristojnih organov zagotovijo na spletiščih, v priročnikih za sajenje in na druge ustrezne načine. [Sprememba 51]

Člen 11Razmejitev provenienčnih območij za nekatere kategorijeDržave članice za ustrezne vrste osnovnega materiala, namenjenega pridelavi gozdnega reprodukcijskega materiala kategorij „znanega izvora“ in „izbran“, razmejijo provenienčna območja.Pristojni organi na svojem spletišču pripravijo in objavijo zemljevide, ki prikazujejo razmejitve provenienčnih območij. Te zemljevide dajo na voljo Komisiji in drugim državam članicam prek sistema FOREMATIS.

Člen 12Nacionalni register in nacionalni seznami osnovnega materiala1.Vsaka država članica v elektronski obliki vzpostavi, objavi in posodablja nacionalni register osnovnega materiala različnih vrst, odobrenega na njenem ozemlju na podlagi členov 4 in 19 ter priglašenega v skladu s členom 18.Ta register vsebuje vse podrobnosti o vsaki enoti odobrenega osnovnega materiala, skupaj z njegovim edinstvenim sklicevanjem v registru.Pristojni organi z odstopanjem od člena 4 v svoje nacionalne registre nemudoma vpišejo osnovni material, ki je bil pred... [UL: vstavite datum te uredbe] vpisan v njihove nacionalne registre iz člena 10(1) Direktive 1999/105/ES, ne da bi izvedli postopek registracije, določen v navedenem členu.2.Vsaka država članica vzpostavi, objavi in posodablja nacionalni seznam osnovnega materiala, ki je pripravljen v obliki povzetka nacionalnega registra. Ta seznam da na voljo Komisiji in drugim državam članicam v elektronski obliki prek sistema FOREMATIS.3.Države članice nacionalni seznam pripravijo v skupni obliki za vsako enoto odobritve osnovnega materiala. Za kategoriji „znanega izvora“ in „izbran“ lahko vsebuje le kratek opis osnovnega materiala, ki temelji na provenienčnih območjih.Nacionalni seznam vsebuje zlasti naslednje podatke:(a)botanično ime;(b)kategorijo;(c)osnovni materialtipom osnovnega materiala; [Sprememba 52](d)sklicevanje v registru ali po potrebi povzetek tega sklicevanja, ali kodo pristnosti za provenienčno območje;(e)lokacijo osnovnega materiala: kratko ime in po potrebi enega od naslednjih sklopov podatkov:(i)za kategorijo „znanega izvora“, provenienčno območje ter razpon zemljepisne širine, zemljepisne dolžine in nadmorske višine;(ii)za kategorijo „izbran“, provenienčno območje ter geografski položaj, opredeljen z zemljepisno širino, zemljepisno dolžino in nadmorsko višino ali z razponom zemljepisne širine, zemljepisne dolžine in nadmorske višine;(iii)za kategorijo „kvalificiran“, točne geografske položaje, opredeljene z zemljepisno širino, zemljepisno dolžino in nadmorsko višino, kjer se vzdržuje osnovni material;(iv)za kategorijo „testiran“, točne geografske položaje, opredeljene z zemljepisno širino, zemljepisno dolžino in nadmorsko višino, kjer se vzdržuje osnovni material;(f)območje: velikost skupin semenjakov, semenskih sestojev ali semenskih plantaž;(g)poreklo:(i)navedba, ali je osnovni material avtohton/indigen, neavtohton/neindigen ali neznanega porekla;(ii)za neavtohtoni/neindigeni osnovni material, navedba porekla, če je znan;(h)namen uporabe gozdnega reprodukcijskega materiala;(i)v primeru gozdnega reprodukcijskega materiala kategorije „testiran“, navedba, ali je:(i)gensko spremenjen ali(ii)z NGT pridobljena rastlina;(j)v primeru kategorij „kvalificiran“ in „testiran“, po potrebi informacije o kraju pridelaveobmočju spravila, ki se uporablja za pridelavo klonov ali klonskih mešanic; [Sprememba 53](ja) dodatne informacije, če so na razpolago; [Sprememba 54](jb) po potrebi pravice intelektualne lastnine, ki veljajo za gozdni reprodukcijski material. [Sprememba 134]

Člen 13Seznam Unije odobrenega osnovnega materiala1.Komisija na podlagi nacionalnih seznamov, ki ji jih zagotovi vsaka država članica v skladu s členom 12, objavi seznam z naslovom „Seznam Unije odobrenega osnovnega materiala za pridelavo gozdnega reprodukcijskega materiala“.Ta seznam se da na voljo v elektronski obliki prek sistema FOREMATIS.2.Ta seznam odraža podatke iz nacionalnih seznamov iz člena 12(1) in prikazuje območje uporabe. [Sprememba 55]

Člen 13aPridelava iz osnovnega materiala1. Sledljivost se zagotovi od nabiranja gozdnega reprodukcijskega materiala do trženja končnemu uporabniku.2. Izvajalci poslovne dejavnosti pred spravilom gozdnega reprodukcijskega materiala o svoji nameri obvestijo pristojni organ, da lahko ta organizira nadzor.3. Izvajalci poslovnih dejavnosti pristojnemu organu predložijo evidence, v katerih je dokumentirano spravilo gozdnega reprodukcijskega materiala.4. Prenos z mesta spravila je dovoljen le z glavnim spričevalom.5. Zaradi največje možne genske raznovrstnosti v celotni partiji semen mora nabiralec semen zagotoviti, da se partija semen pred trženjem ali sejanjem v vseh fazah predelave intenzivno zmeša. [Sprememba 56]

POGLAVJE IVGLAVNO SPRIČEVALO, OZNAČEVANJE IN PAKIRANJE

Člen 14Glavno spričevalo o pristnosti1.Pristojni organi po spravilu gozdnega reprodukcijskega materiala iz odobrenega osnovnega materiala na podlagi vloge izvajalca poslovne dejavnosti izdajo glavno spričevalo o pristnosti (v nadaljnjem besedilu: glavno spričevalo), ki vsebuje edinstveno sklicevanje v registru za osnovni material, in sicer za ves spravljeni gozdni reprodukcijski material.Glavno spričevalo potrjuje skladnost z zahtevami iz člena 4(2), da je gozdni reprodukcijski material pridobljen iz odobrenega osnovnega materiala. [Sprememba 57]Komisija z izvedbenim aktom določi vsebino in obliko glavnega spričevala o pristnosti za gozdni reprodukcijski material, in sicer:(a)obliko glavnega spričevala za gozdni reprodukcijski material, pridobljen iz skupine semenjakov in semenskih sestojev;(b)obliko glavnega spričevala za gozdni reprodukcijski material, pridobljen iz semenskih plantaž ali staršev družin(-e), in(c)obliko glavnega spričevala za gozdni reprodukcijski material, pridobljen iz klonov in klonskih mešanic.(ca) obliko glavnega spričevala za gozdni reprodukcijski material, pridobljen iz mešanice. [Sprememba 58]Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(2).2.Kadar država članica v skladu s členom 15(2) sprejme ukrepe v zvezi z naknadnim vegetativnim razmnoževanjem, se izda novo glavno spričevalo.3.Če se mešanje opravlja v skladu s členom 15(3), države članice zagotovijo, da so razvidna sklicevanja v registru za sestavne dele mešanic, izda pa se novo glavno spričevalo ali drug dokument za opredelitev mešanice.4.Če se partija iz člena 15(1) razdeli na manjše partije, ki niso enotno obdelane in se naknadno vegetativno razmnožujejo, se izda novo glavno spričevalo in ustvari sklic na številko prejšnjega glavnega spričevala.4a. V primeru mešanice izvajalec poslovne dejavnosti mešanje vnaprej najavi pristojnemu organu, da lahko ta nadzoruje postopek mešanja. [Sprememba 59]5.Glavno spričevalo se lahko izda tudi v elektronski obliki (v nadaljnjem besedilu: elektronsko glavno spričevalo).Komisija lahko z izvedbenimi akti določi tehnične ureditve za izdajo elektronskih glavnih spričeval, da zagotovi njihovo skladnost s tem členom ter ustrezen, verodostojen in učinkovit način za izdajo teh spričeval. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(2).6.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26, s katerimi dopolni ta člen tako, da določi pravila o:(a)digitalnem evidentiranju vseh ukrepov, ki so jih sprejeli izvajalec poslovne dejavnosti in pristojni organi za izdajo glavnega spričevala, in(b)vzpostavitvi centralizirane platforme, ki povezuje vse države članice in Komisijo, za lažje obdelavo teh evidenc, dostop do njih in njihovo uporabo.6a. Vsaka država članica vzpostavi in posodablja nacionalni seznam izdanih glavnih spričeval ter ga da na voljo Komisiji in pristojnim organom. [Sprememba 60]

Člen 15Partije1.Gozdni reprodukcijski material se v vseh fazah pridelave hrani ločeno s sklicevanjem na posamezne enote odobritve osnovnega materiala in glavno spričevalo, če se izda, da se zagotovi sledljivost gozdnega reprodukcijskega materiala do odobrenega osnovnega materiala, iz katerega je bil pridobljen. Gozdni reprodukcijski material se pridobiva iz navedenih posameznih enot odobritve in trži v partijah, ki so dovolj homogene in opredeljene kot razločljive od drugih partij gozdnega reprodukcijskega materiala. [Sprememba 61]Vsaka partija gozdnega reprodukcijskega materiala se opredeli s:(a)številkokodo partije; [Sprememba 62](aa) namenom; [Sprememba 63](b)kodo in številko glavnega spričevala;(c)botaničnim imenom;(d)kategorijo gozdnega reprodukcijskega materiala;(e)osnovnim materialomtipom osnovnega materiala; [Sprememba 64](f)sklicevanjem v registru ali identifikacijsko kodo za provenienčno območje;(g)provenienčnim območjem za gozdni reprodukcijski material kategorij „znanega izvora“ in „izbran“ ali po potrebi drug gozdni reprodukcijski material;(h)po potrebi navedbo, ali je osnovni material avtohton ali indigen, neavtohton ali neindigen ali neznanega porekla;(i)v primeru semenske enote, letoletom dozoritve, čistostjo, odstotkom kalivosti čistega semena, težo 1000 čistih semen, številom kalivih semen na kilogram in imenom laboratorija za testiranje semen; [Sprememba 65](j)starostjo in tipom sadilnega materiala, v obliki sadik ali potaknjencev, glede na to, ali je podrezan, presajen ali v posodah;(k)za kategorijo „testiran“, ali je:(i)gensko spremenjen;(ii)z NGT pridobljena rastlina.;(ka) po potrebi pravice intelektualne lastnine, ki veljajo za gozdni reprodukcijski material. [Sprememba 135]2.Države članice lahko brez poseganja v odstavek 1 tega člena in v člen 5(1), točka (c), ločeno hranijo gozdni reprodukcijski material, ki se bo naknadno vegetativno razmnoževal, ter ga opredelijo kot takega. Tak gozdni reprodukcijski material se pridobiva iz ene same enote odobritve iz kategorij „izbran“, „kvalificiran“ in „testiran“. Pridelani gozdni reprodukcijski material bo v takih primerih uvrščen v isto kategorijo kot prvotni gozdni reprodukcijski material.3.Brez poseganja v odstavek 1 za mešanje gozdnega reprodukcijskega materiala veljajo naslednji pogoji, kot je primerno:(a)znotraj kategorij „znanega izvora“ ali „izbran“ se mešanje opravlja z gozdnim reprodukcijskim materialom, ki izhaja iz dveh ali več enot odobritve znotraj enega samega provenienčnega območja;(b)v primeru mešanja gozdnega reprodukcijskega materiala znotraj enega samega provenienčnega območja iz skupin semenjakov in semenskih sestojev kategorije „znanega izvora“ se nova združena partija potrdi kot „gozdni reprodukcijski material pridobljen iz skupine semenjakov“;(c)v primeru mešanja gozdnega reprodukcijskega materiala, pridobljenega iz neavtohtonega ali neindigenega osnovnega materiala, s tistim iz osnovnega materiala neznanega porekla, se nova združena partija potrdi kot partija „neznanega porekla“;(d)v primeru mešanja gozdnega reprodukcijskega materiala, pridobljenega iz ene same enote odobritve različnih let dozoritve, se evidentirajo dejanska leta dozoritve in delež gozdnega reprodukcijskega materiala za vsako leto.V primeru mešanja v skladu s prvim pododstavkom, točka (a), (b) ali (c), se identifikacijska koda za provenienčno območje lahko nadomesti s sklicevanjem v registru iz odstavka 1, točka (f).

Člen 16Uradna etiketa1.Pristojni organ ali izvajalec poslovne dejavnosti pod uradnim nadzorom pristojnega organa za vsako partijo gozdnega reprodukcijskega materiala izda uradno etiketo, ki potrjuje skladnost tega materiala z zahtevami iz členas členom 5. [Sprememba 66]1a. Uradno etiketo natisne:(a) pristojni organ, če to zahteva izvajalec poslovne dejavnosti, ali(b) izvajalec poslovne dejavnosti pod uradnim nadzorom pristojnega organa. [Sprememba 67]2.Pristojni organi izvajalca poslovne dejavnosti pooblastijo za tiskanje uradne etikete po tem, ko je pristojni organ potrdil skladnost navedenega gozdnega reprodukcijskega materiala z zahtevami iz člena 5. Izvajalec poslovne dejavnosti pridobi pooblastitev za izdajo in/ali tiskanje navedeneuradne etikete, če je pristojni organ na podlagi pregleda ugotovil, da ima izvajalec dejavnosti ustrezne kompetence, infrastrukturo in sredstva za tiskanje uradne etikete. [Sprememba 68]3.Pristojni organ izvaja redni nadzor, da preveri, ali izvajalec poslovne dejavnosti izpolnjuje zahteve iz odstavka 2.Če pristojni organ po izdaji pooblastitve iz odstavka 2 ugotovi, da izvajalec poslovne dejavnosti ne izpolnjuje zahtev iz navedenega odstavka, pooblastitev nemudoma umakne ali ustrezno spremeni.4.Poleg informacij, ki se zahtevajo v skladu s členom 15(1), uradna etiketa ali drug dokument dobavitelja z informacijami, ki se zahtevajo v skladu z navedenim členom, vsebuje vse naslednje informacije: [Sprememba 69](a)številke glavnega spričevala, izdanega v skladu s členom 14, ali sklic na drug razpoložljiv dokument za opredelitev mešanice v skladu s členom 14(3);(b)ime izvajalcaimena izvajalcev poslovne dejavnosti, ki so dobavitelji, vključno z njihovimi naslovi in matičnimi številkami, in imena prejemnikov, vključno z njihovimi naslovi; [Sprememba 70](c)dobavljeno količino;(d)v primeru gozdnega reprodukcijskega materiala kategorije „testiran“, katerega osnovni material je odobren na podlagi člena 4, navedbo „začasno odobren“;(e)navedbo, ali je gozdni reprodukcijski material razmnožen vegetativno;(ea) kodo QR z navodili o tem, kako skrbeti za gozdni reprodukcijski material, ga skladiščiti in saditi. [Sprememba 71]5.Komisija z izvedbenimi akti določi naslednje elemente v zvezi z uradno etiketo:(a)vsebino uradne etikete;(b)dodatne informacije v primeru semen in majhnih količin semen;(c) barvo etikete za posamezne kategorije ali druge vrste gozdnega reprodukcijskega materiala; [Sprememba 72](d)dodatne informacije v primeru določenih rodov ali vrst.(da) navedbo, ali je material pridobljen z genskim spreminjanjem v skladu z Direktivo 2001/18/ES. [Sprememba 136]Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(2).5a. Če izvajalec poslovne dejavnosti v zvezi s katero koli kategorijo gozdnega reprodukcijskega materiala uporablja barvno etiketo ali dokument, barva dobaviteljeve etikete ali dokumenta ustreza barvi, ki je navedena v Prilogi VI. [Sprememba 73]6.Uradna etiketa se lahko izda tudi v elektronski obliki (v nadaljnjem besedilu: elektronska uradna etiketa).Komisija lahko z izvedbenimi akti določi tehnične ureditve za izdajo elektronskih uradnih etiket, da zagotovi njihovo skladnost s tem členom ter ustrezen, verodostojen in učinkovit način izdaje teh uradnih etiket. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(2).7.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26, s katerimi dopolni ta člen tako, da določi pravila o:(a)digitalnem evidentiranju vseh ukrepov, ki so jih sprejeli izvajalci poslovne dejavnosti in pristojni organi za izdajo uradnih etiket;(b)vzpostavitvi centralizirane platforme, ki povezuje države članice in Komisijo, za lažjo obdelavo teh evidenc, dostop do njih in njihovo uporabo.

Člen 17Embalaža semenskih enotSemenske enote se lahko tržijo samo v zaprti embalaži, ki po odprtju postane neuporabna. Da se prepreči gnitje gozdnega reprodukcijskega materiala, se lahko zaprta embalaža prilagodi potrebam posameznega gozdnega reprodukcijskega materiala. [Sprememba 74]

POGLAVJE VODSTOPANJA OD ČLENA 4

Člen 18Odstopanje od obveznosti za odobritev osnovnega materiala, namenjenega ohranjanju gozdnih genskih virov1.Z odstopanjem od člena 4(1) in (2) za vpis osnovnega materiala, namenjenega ohranjanju gozdnih genskih virov, v nacionalni register ni potrebna odobritev pristojnih organov.2.Vsak izvajalec poslovne dejavnosti, ki registrira osnovni material za ohranjanje gozdnih genskih virov za uporabo v gozdarstvu, ta osnovni material priglasi pristojnemu organu zadevne države članice.3.Osnovni material iz odstavka 1 se pristojnim organom priglasi v skladu z obliko iz sistema FOREMATIS.Priglasitev osnovnega materiala se izvede s sklicevanjem na enoto priglasitve.Vsaka enota priglasitve se v nacionalnem registru opredeli z edinstvenim sklicevanjem v registru.Navedena priglasitev vsebuje naslednje informacije: iz člena 12(3).(a) botanično ime;(b) kategorijo;(c) osnovni material;(d) sklicevanje v registru ali po potrebi povzetek tega sklicevanja, ali kodo pristnosti za provenienčno območje;(e) lokacijo: kratko ime, če je to primerno, in provenienčno območje ter razpon zemljepisne širine, zemljepisne dolžine in nadmorske višine;(f) območje: velikost skupin semenjakov ali semenskih sestojev;(g) poreklo: navedba, ali je osnovni material avtohton/indigen, neavtohton/neindigen ali neznanega porekla. Za neavtohtoni/neindigeni osnovni material, navedba porekla, če je znan;(h) namen: ohranjanje in trajnostna raba genskih virov. [Sprememba 75]4.Komisija lahko z izvedbenimi akti določi posebne pogoje glede zahtev in vsebine za to priglasitev. Pri teh izvedbenih aktih se upoštevajo spremembe mednarodnih standardov, ki se uporabljajo, ti akti pa se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(2).

Člen 19Odobritev, ki jo izvedejo izvajalci poslovne dejavnosti za osnovni material, namenjen pridelavi gozdnega reprodukcijskega materiala kategorije „znanega izvora“Države članice lahko z odstopanjem od člena 4(1) in (2) izvajalce poslovne dejavnosti pooblastijo, da odobrijo osnovni material nekaterih vrst, namenjen pridelavi gozdnega reprodukcijskega materiala kategorije „znanega izvora“, če so izpolnjeni naslednji pogoji:(a)osnovni material se nahaja na provenienčnem območju z ekstremnimi vremenskimi razmerami ter(b)te vremenske razmere vplivajo na razmnoževalni cikel osnovnega materiala in zmanjšujejo pogostost pridobivanja gozdnega reprodukcijskega materiala iz navedenega osnovnega materiala.ToTa pooblastitev odobri Komisijase priglasi Komisiji. [Sprememba 76]

Člen 20Začasna odobritev osnovnega materiala, namenjenega pridelavi gozdnega reprodukcijskega materiala kategorije „testiran“Države članice lahko z odstopanjem od člena 4(2) na vsem svojem ozemlju ali njegovem delu za največ deset let dovolijo, da se odobri osnovni material, namenjen pridelavi gozdnega reprodukcijskega materiala kategorije „testiran“, kadar se na podlagi začasnih rezultatov genetskega ocenjevanja ali primerjalnih preizkušanj iz Priloge V lahko domneva, da bo po opravljenih preizkušanjih osnovni material izpolnjeval zahteve za odobritev v skladu s to uredbo.

Člen 21Začasne težave pri dobavi1.Za odpravo vseh morebitnih začasnih težav pri splošni dobavi gozdnega reprodukcijskega materiala v eni ali več državah članicah lahko Komisija na zahtevo vsaj ene prizadete države članice z izvedbenim aktom začasno pooblasti države članice, da za trženje odobrijo gozdni reprodukcijski material ene ali več vrst, pridobljen iz osnovnega materiala, ki izpolnjuje manj stroge zahteve od tistih iz člena 4(1) in (2).2.Kadar Komisija ukrepa v skladu z odstavkom 1, se na uradni etiketi, izdani v skladu s členom 16(1), navede, da je zadevni gozdni reprodukcijski material pridobljen iz osnovnega materiala, ki izpolnjuje manj stroge zahteve od tistih iz člena 4(1) in (2).3.Izvedbeni akt iz odstavka 1 se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(2).

Člen 22Začasni poskusi za iskanje boljših alternativ določbam te uredbe1.Komisija lahko z odstopanjem od členov 1, 4 in 5 z izvedbenimi akti odloči o organizaciji začasnih poskusov, da bi poiskala boljše alternative določbam te uredbe v zvezi z vrstami ali umetnimi križanci, za katere se ta uredba uporablja, zahtevami za odobritev osnovnega materiala ter pridelavo in trženjem gozdnega reprodukcijskega materiala.Ti poskusi so lahko tehnični ali znanstveni preskusi za preučitev izvedljivosti in ustreznosti novih zahtev v primerjavi z zahtevami iz členov 1, 4 in 5 te uredbe.2.Izvedbeni akti iz odstavka 1 se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(2), z njimi pa se določi en ali več naslednjih elementov:(a)zadevne vrste ali umetni križanci;(b)pogoji poskusov za posamezne vrste ali umetne križance;(c)trajanje poskusa;(d)obveznosti spremljanja in poročanja sodelujočih držav članic.Pri teh aktih se upošteva razvoj:(a)metod za določanje porekla osnovnega materiala, vključno z uporabo biomolekularnih tehnik;(b)metod za ohranjanje in trajnostno rabo gozdnih genskih virov ob upoštevanju mednarodnih standardov, ki se uporabljajo;(c)metod za razmnoževanje in pridelavo, vključno z uporabo inovativnih postopkov pridelave;(d)metod za pripravo načrtov križanja sestavnih delov osnovnega materiala;(e)metod za ocenjevanje značilnosti osnovnega in gozdnega reprodukcijskega materiala;(f)metod za nadzor zadevnega gozdnega reprodukcijskega materiala.Navedeni akti se prilagodijo razvoju tehnik za pridelavo zadevnega gozdnega reprodukcijskega materiala ter temeljijo na vseh morebitnih primerjalnih poskusih in preizkušanjih, ki jih izvedejo države članice.3.Komisija pregleda rezultate teh poskusov in jih povzame v poročilu, v katerem po potrebi navede, da je treba spremeniti člen 1, 4 ali 5.

Člen 23Odobritev za sprejetje strožjih zahtev1.Komisija lahko z odstopanjem od člena 4 z izvedbenimi akti pooblasti države članice, da v zvezi z zahtevami za odobritev osnovnega materiala in pridelavo gozdnega reprodukcijskega materiala sprejmejo strožje zahteve za pridelavo od tistih iz navedenega člena, in sicer na vsem svojem ozemlju ali delu svojega ozemlja, če te zahteve ne prepovedujejo, ovirajo ali omejujejo prostega pretoka gozdnega reprodukcijskega materiala, ki je skladen s to uredbo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(2). [Sprememba 77]2.Države članice za namene odobritve iz odstavka 1 Komisiji predložijo zahtevek, v katerem navedejo:(a)osnutek določb, ki vsebuje predlagane zahteve;(b)utemeljitev nujnosti in sorazmernosti takih zahtev.3.Odobritev iz odstavka 1 se izda samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:(a)ukrepi, za katere je bila podana zahteva, zagotavljajo vsaj eno od naslednjega:(i)izboljšanje kakovosti zadevnega gozdnega reprodukcijskega materiala;(ii)varstvo okolja: prilagajanje podnebnim spremembam ali prispevek k varstvu, povečanje biotske raznovrstnosti, obnovi ali obnova gozdnih ekosistemov in podpora njihovemu delovanju; [Sprememba 78](b)ukrepi, za katere je bila podana zahteva, so nujni in sorazmerni z njihovim ciljem iz točke (a) ter(c)ukrepi so utemeljeni zaradi posebnih podnebnih in ekoloških razmer v zadevni državi članici.4.Če države članice sprejmejo dodatne ali strožje zahteve v skladu s členom 7 Direktive 1999/105/ES, te ukrepe do … [eno leto po datumu začetka uporabe te uredbe] pregledajo in jih razveljavijo ali spremenijo, da bi izpolnjevali določbe iz te uredbe.O teh ukrepih obvestijo Komisijo in druge države članice.

POGLAVJE VIUVOZ GOZDNEGA REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA

Člen 24Uvoz na podlagi enakovrednosti z Unijo1.Gozdni reprodukcijski material se lahko uvaža iz tretjih držav v Unijo le, če se v skladu z odstavkom 2 ugotovi, da izpolnjuje zahteve, enakovredne tistim, ki se uporabljajo za gozdni reprodukcijski material, ki se prideluje in trži v Uniji. Postopek ocenjevanja in ugotavljanja enakovrednosti temelji na podrobnem pregledu pristnosti in standardov kakovosti ter drugih zahtev, ki veljajo za gozdni reprodukcijski material. [Sprememba 79]2.Komisija lahko z izvedbenimi akti odloči, ali gozdni reprodukcijski material določenih rodov, vrst ali kategorij, pridelan v tretji državi, izpolnjuje zahteve, enakovredne tistim, ki se uporabljajo za gozdni reprodukcijski material, pridelan in tržen v Uniji, pri čemer upošteva vse od naslednjega:(a)temeljito preučitev informacij in podatkov, ki jih je predložila zadevna tretja država, ter(b)zadovoljiv rezultat revizije, ki jo je izvedla v zadevni tretji državi, če meni, da je ta revizija potrebna;(c)navedena tretja država sodeluje v shemi OECD za potrjevanje gozdnega reprodukcijskega materiala v mednarodni trgovini.Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(2).3.Komisija pri sprejemanju odločitev iz odstavka 1 preuči, ali sistemi za odobritev in registracijo osnovnega materiala ter naknadno pridelavo gozdnega reprodukcijskega materiala iz navedenega osnovnega materiala, ki se uporabljajo v zadevni tretji državi, dajejo enaka zagotovila, kot so določena v členih 4 in 5 ter po potrebi v členu 11 za kategorije „znanega izvora“, „izbran“, „kvalificiran“ in „testiran“.

Člen 25Uradno obveščanje in spričevala uvoženega gozdnega reprodukcijskega materiala1.Izvajalci poslovne dejavnosti, ki uvažajo gozdni reprodukcijski material v Unijo, o uvozu vnaprej obvestijo zadevni pristojni organ prek sistema upravljanja informacij za uradni nadzor (IMSOC) iz člena 131 Uredbe (EU) 2017/625.2.Uvoženemu gozdnemu reprodukcijskemu materialu se priloži vse naslednje:(a)glavno spričevalo ali drugo uradno spričevalo, ki ga izda tretja država porekla;(b)uradna etiketa in(c)evidence, ki vsebujejo podatke o navedenem gozdnem reprodukcijskem materialu, ki jih predloži izvajalec poslovne dejavnosti v navedeni tretji državi;(ca) novo glavno spričevalo, ki ga izda pristojni organ države članice uvoza in ki po uvozu nadomesti glavno spričevalo ali uradno spričevalo iz točke (a), ali spričevalo, ki potrjuje obstoj tega novega spričevala. [Sprememba 80]3.Pristojni organ zadevne države članice po uvozu iz odstavka 1 nadomesti:(a)glavno spričevalo ali uradno spričevalo iz odstavka 2, točka (a), z novim glavnim spričevalom, izdanim v zadevni državi članici, in(b)uradno etiketo iz odstavka 2, točka (b), z novo uradno etiketo, izdano v zadevni državi članici.

POGLAVJE VIIPOSTOPKOVNE DOLOČBE

Člen 26Izvajanje pooblastila1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(2), člena 4(2) in (6), člena 5(3), člena 7(2), člena 8(1), člena 14(6) in člena 16(7) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od … [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje takemu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.3.Prenos pooblastila iz člena 2(2), člena 4(2) in (6), člena 5(3), člena 7(2), člena 8(1), člena 14(6) in člena 16(7) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.5.Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet. Vključitev strokovnjakov, ki jih imenujejo države članice, pomeni, da je na voljo širok nabor nacionalnega strokovnega znanja in perspektiv, kar prispeva k informiranemu in uravnoteženemu odločanju v zvezi z delegiranimi akti. [Sprememba 81]6.Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 2(2), člena 4(2) in (6), člena 5(3), člena 7(2), člena 8(1), člena 14(6) in člena 16(7), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 27Postopek v odboru1.Komisiji pomaga Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo, ustanovljen s členom 58(1) Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in SvetaUredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13)..2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, se ta postopek zaključi brez izida, ko v roku za izdajo mnenja tako odloči predsednik odbora ali ko to zahteva navadna večina članov odbora.3.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.

POGLAVJE VIIIPoročanje, kazni ter spremembe uredb (EU) 2016/2031 in (EU) 2017/625

Člen 28PoročanjeDržave članice do... [Urad za publikacije: vstavite datum, ki je pet let po datumu začetka uporabe te uredbe] in nato vsakih pet let Komisiji predložijo poročilo o:(a)količinah potrjenega gozdnega reprodukcijskega materiala na leto, za katerega je bilo izdano glavno spričevalo; [Sprememba 82](b)številu sprejetih nacionalnih načrtov izrednih ukrepov, ki so jih države članice sprejele za pripravo na težave pri dobavi gozdnega reprodukcijskega materiala, ter času in virih, potrebnih in času, potrebnem za začetek izvajanja teh načrtov; [Sprememba 83](c)številu spletišč in/ali nacionalnih priročnikov za sajenje, ki vsebujejo informacije o najprimernejšem mestu za zasaditev gozdnega reprodukcijskega materiala;(d)količinah gozdnega reprodukcijskega materiala za posamezne rodove in vrste, uvoženih iz tretjih držav na podlagi enakovrednosti z Unijo;(e)kaznih, naloženih v skladu s členom 29.Komisija z izvedbenimi akti določi tehnične formate poročila iz odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(2).

Člen 29Kazni1.Države članice določijo pravila o učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kaznih za kršitve te uredbe ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Države članice Komisijo nemudoma uradno obvestijo o teh pravilih in ukrepih ter morebitnih poznejših spremembah, ki vplivajo nanje.2.Države članice zagotovijo, da finančne kazni za kršitve te uredbe zaradi goljufivih ali zavajajočih praks v skladu z nacionalnim pravom odražajo vsaj gospodarsko korist izvajalca poslovne dejavnosti ali, kakor je ustrezno, določen delež njegovih prihodkov.

Člen 30Spremembe Uredbe (EU) 2016/2031Uredba (EU) 2016/2031 se spremeni:(1)v členu 37 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Komisija z izvedbenim aktom po potrebi določi ukrepe za preprečevanje navzočnosti nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov za Unijo na zadevnih rastlinah za saditev iz člena 36, točka (f), te uredbe. Ti ukrepi po potrebi zadevajo vnos teh rastlin v Unijo in njihove premike po njej.;“

(2)v členu 83 se doda naslednji odstavek:

„5a. V primeru rastlin za saditev, ki se pridelujejo ali tržijo v kategorijah „znanega izvora“, „izbran“, „kvalificiran“ ali „testiran“, kakor je navedeno v Uredbi (EU) …/…*+, je rastlinski potni list v razpoznavni obliki vključen na uradno etiketo, pripravljeno v skladu z ustreznimi določbami navedene uredbe.

Kadar se uporablja ta odstavek,(a)rastlinski potni list za premike po ozemlju Unije vsebuje elemente iz delov E in F Priloge VII k tej uredbi;(b)rastlinski potni list za vnos na varovano območje in premike po njem vsebuje elemente iz dela H Priloge VII k tej uredbi.

______________________

* Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … … (UL …).

+ UL: v besedilu navedite številko te uredbe in institucije, v opombi pa številko, datum, naslov in sklic na UL te uredbe.“

(3)Priloga VII se spremeni v skladu s Prilogo VII k tej uredbi.

Člen 31Spremembe Uredbe (EU) 2017/625Uredba (EU) 2017/625 se spremeni:(1)v členu 1(2) se doda naslednja točka:

„(l) pridelave in trženja gozdnega reprodukcijskega materiala.;“

(2)v členu 3 se doda naslednja točka:

„(52) ‚gozdni reprodukcijski material‘ pomeni material, kot je opredeljen v členu 3(1) Uredbe (EU) …/… z dne …*+.

______________________

* Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … … (UL …).

+ UL: v besedilu navedite številko te uredbe in institucije, v opombi pa številko, datum, naslov in sklic na UL te uredbe.“

(3)za členom 22a se vstavi naslednji člen:

„Člen 22b

Posebna pravila o uradnem nadzoru in za ukrepanje pristojnih organov v zvezi z gozdnim reprodukcijskim materialom

1.Uradni nadzor za preverjanje skladnosti s pravili iz člena 1(2), točka (l), vključuje uradni nadzor nad pridelavo in trženjem gozdnega reprodukcijskega materiala ter nad izvajalci dejavnosti, za katere veljajo ta pravila.

2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil za izvajanje uradnega nadzora nad gozdnim reprodukcijskim materialom, da se preveri skladnost s pravili Unije iz člena 1(2), točka (l), ki se uporabljajo za navedeno blago, in za ukrepanje pristojnih organov po tem uradnem nadzoru.

V teh delegiranih aktih se določijo pravila glede:(a)posebnih zahtev za izvajanje takega uradnega nadzora nad pridelavo in trženjem znotraj Unije določenega gozdnega reprodukcijskega materiala, za katerega veljajo pravila iz člena 1(2), točka (l), v odziv na neskladnost s pravili Unije o gozdnem reprodukcijskem materialu določenega porekla ali iz določenega provenienčnega kraja;(b)posebnih zahtev za izvajanje takega uradnega nadzora nad dejavnostmi izvajalcev poslovne dejavnosti, povezanimi s pridelavo določenega gozdnega reprodukcijskega materiala, za katerega veljajo pravila iz člena 1(2), točka (l), v odziv na neskladnost s pravili Unije o gozdnem reprodukcijskem materialu določenega porekla ali iz določenega provenienčnega kraja ter(c)primerov, v katerih morajo pristojni organi v zvezi z določeno neskladnostjo sprejeti enega ali več ukrepov iz člena 137(2) in člena 138(2).

3.Komisija z izvedbenimi akti določi pravila o enotnih praktičnih ureditvah za izvajanje uradnega nadzora nad gozdnim reprodukcijskim materialom, s katerim se preveri skladnost s pravili Unije iz člena 1(2), točka (l), ki se uporabljajo za to blago, in za ukrepanje pristojnih organov po takem uradnem nadzoru, kar zadeva:(a)enotno najmanjšo pogostost takega uradnega nadzora, kadar je zaradi odzivanja na znano tveganje neskladnosti s pravili o gozdnem reprodukcijskem materialu določenega porekla ali iz določenega provenienčnega kraja potrebna minimalna raven uradnega nadzora;(b)pogostost uradnega nadzora, ki ga pristojni organi izvajajo nad izvajalci dejavnosti, pooblaščenimi za izdajanje uradnih etiket pod uradnim nadzorom v skladu s členom 16(1) Uredbe (EU) …/…*+.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

______________________

* Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … … (UL …).

+ UL: v besedilu navedite številko te uredbe in institucije, v opombi pa številko, datum, naslov in sklic na UL te uredbe.“

POGLAVJE IXKONČNE DOLOČBE

Člen 32Razveljavitev Direktive 1999/105/ESDirektiva 1999/105/ES se razveljavi.Sklic na navedeni razveljavljeni akt se šteje za sklic na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi VIII.

Člen 33Začetek veljavnosti in uporabaTa uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.Uporablja se od... [tri leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe].Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

predsednica predsednik/predsednica

PRILOGA I

SEZNAM DREVESNIH VRST IN UMETNIH KRIŽANCEV

Abies alba Mill.
Picea abies Karst.
Abies bornmulleriana
Picea sitchensis Carr.
Abies cephalonica Loud.
Pinus brutia Ten.
Abies grandis Lindl.
Pinus canariensis C. Smith
Abies pinsapo Boiss.
Pinus cembra L.
Acer campestre
Pinus contorta Loud
Acer platanoides L.
Pinus halepensis Mill.
Acer pseudoplatanus L.
Pinus leucodermis Antoine
Alnus cordata - Juglans regia
Pinus nigra Arnold
Alnus glutinosa Gaertn.
Pinus pinaster Ait.
Alnus incana Moench.
Pinus pinea L.
Betula pendula Roth.
Pinus radiata D. Don
Betula pubescens Ehrh.
Pinus sylvestris L.
Carpinus betulus L.
Pinus taeda
Castanea sativa Mill.
Populus nigra
Cedrus atlantica Carr.
Populus spp. in umetni križanci med navedenimi vrstami
Cedrus libani A. Richard
Populus tremula
Eucalyptus globulus
Prunus avium L.
Eucalyptus gunnii
Pseudotsuga menziesii Franco
Eucalyptus hybride gunnii x dalrympleana
Quercus cerris L.
Eucalyptus nitens
Quercus ilex L.
Fagus sylvatica L.
Quercus petraea Liebl.
Fraxinus angustifolia Vahl.
Quercus pubescens Willd.
Fraxinus excelsior L.
Quercus robur L.
Juglans major x regia
Quercus rubra L.
Juglans nigra
Quercus suber L.
Juglans nigra x regia
Robinia pseudoacacia L.
Larix decidua Mill.
Sorbus domestica
Larix x eurolepis Henry
Sorbus torminalis
Larix kaempferi Carr.
Tilia cordata Mill.
Larix sibirica Ledeb.
Tilia platyphyllos Scop.
Malus sylvestris
[Sprememba 84]

PRILOGA II

ZAHTEVE ZA ODOBRITEV OSNOVNEGA MATERIALA, NAMENJENEGA PRIDELAVI GOZDNEGA REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA KATEGORIJE „ZNANEGA IZVORA“

A.Splošna zahteva:

skupina semenjakov ali semenski sestoj mora izpolnjevati merila, ki jih določijo pristojni organi.

B.Posebne zahteve:

1.tip osnovnega materiala:

osnovni material je skupina semenjakov ali semenski sestoj na enem samem provenienčnem območju;

2.najmanjša učinkovita velikost populacije:

skupino semenjakov ali semenski sestoj sestavlja ena ali več skupin dreves (sestoji) ali individualni sestoj. Ta drevesa iz skupine semenjakov ali sestoja so dobro porazdeljena in dovolj številna, da se vzdržuje genska raznovrstnost in zagotovi ustrezno navzkrižno opraševanje med drevesi v navedeni skupini semenjakov ali semenskih sestojih; [Sprememba 85]

3.poreklo in provenienčno območje:

(a)v glavnem spričevalu so navedeni provenienčno območje, lokacija ter razpon zemljepisne širine, zemljepisne dolžine in nadmorske višine krajev, kjer se nabira gozdni reprodukcijski material;

(b)izvajalec poslovne dejavnosti s kronološkimi dokazi (bibliografija, dokumentacija, ki jo hranijo pristojni organi, raziskovalni inštituti ali druge organizacije) ali drugimi ustreznimi sredstvi (preskusi glede na provenienčni kraj), vključno z mednarodno priznanimi biomolekularnimi tehnikami, ugotovi, ali je osnovni material:

(i)avtohton;

(ii)neavtohton;

(iii)indigen;

(iv)neindigen;

(v)neznanega izvora.

V primeru neavtohtonega ali neindigenega osnovnega materiala se navede poreklo tega osnovnega materiala, če je znan.

Pristojni organ preveri informacije, ki jih predloži izvajalec poslovne dejavnosti;

4.trajnostne značilnosti:

(a)drevesa so dobro prilagojena podnebnim in ekološkim razmeram, vključno z biotskimi in abiotskimi dejavniki, ki prevladujejo na provenienčnem območju, in tudi obrobne populacije kažejo lokalno prilagoditev ekstremnejšim biotskim in abiotskim dejavnikom; [Sprememba 86]

(b)drevesa so praktično nenapadena sz za kakovost škodljivimi organizmi in nimajo znakov takega napada. [Sprememba 87]

PRILOGA III

ZAHTEVE ZA ODOBRITEV OSNOVNEGA MATERIALA, NAMENJENEGA PRIDELAVI GOZDNEGA REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA KATEGORIJE „IZBRAN“

A.Splošna zahteva:

pristojni organ oceni semenski sestoj glede na poseben namen, za katerega se bo uporabljal gozdni reprodukcijski material, in odvisno od tega namena ustrezno upošteva zahteve iz oddelka B. Pristojni organ na podlagi tega posebnega namena uporabe gozdnega reprodukcijskega materiala določi merila za selekcijo. Ta namen se navede v nacionalnem registru zadevne države članice.

B.Posebne zahteve:

1.poreklo: s kronološkimi dokazi (bibliografija, dokumentacija, ki jo hranijo pristojni organi, raziskovalni inštituti ali druge organizacije) ali drugimi ustreznimi sredstvi (preskusi glede na provenienčni kraj), vključno z mednarodno priznanimi biomolekularnimi tehnikami, se ugotovi, ali je sestoj avtohton/indigen, neavtohton/neindigen ali neznanega porekla. Za neavtohtoni/neindigeni osnovni material se navede poreklo, če je znan;

2.izoliranost: sestoji so dovolj oddaljeni od nizkokakovostnih sestojev iste ali sorodne vrste ali od sestojev sorodnih vrst, ki lahko z zadevnimi vrstami tvorijo križance. Ta zahteva je zlasti pomembna, kadar so sestoji, ki obdajajo avtohtone/indigene sestoje, neavtohtoni/neindigeni ali neznanega porekla; [Sprememba 88]

3.najmanjša učinkovita velikost populacije: za vzdrževanje genske raznovrstnosti in zagotovitev ustreznega navzkrižnega opraševanja sestoje sestavlja ena ali več skupin dreves. Ta drevesa so na danem območju dobro porazdeljena in dovolj številna, da se vzdržuje genska raznovrstnost, preprečijo neugodni učinki žlahtnjenja sorodnih rastlin in zagotovi ustrezno navzkrižno opraševanje med temi drevesi;

4.starost in razvoj: starost ali stopnja razvoja dreves v sestojih je taka, da se lahko nedvoumno upoštevajo merila za selekcijo;

5.izenačenost: sestoji morajo kazati normalno stopnjo individualne variabilnosti morfoloških značilnosti. Po potrebi se drevesa slabše kakovosti odstranijo;

6.trajnostne značilnosti:

(a)sestoji morajo biti dobro prilagojeni podnebnim in ekološkim razmeram, vključno z biotskimi in abiotskimi dejavniki, ki prevladujejo na provenienčnem območju;

(b)drevesa so praktično nenapadena sz za kakovost škodljivimi organizmi in nimajo znakov takega napada ter so odporna proti neugodnim krajevnimpodnebnim in krajevno specifičnim razmeram na mestu, kjer rastejo; [Sprememba 89]

7.pridelava velikih količin: za odobritev izbranih sestojev morajo biti količine pridelanega lesa praviloma večje od sprejetih povprečnih količin, pridelanih v podobnih ekoloških razmerah in pogojih gospodarjenja;

8.kakovost lesa: upošteva se kakovost lesa. Kakovost lesa je bistveno merilo, če se bo gozdni reprodukcijski material uporabljal v gozdarski industriji za proizvodnjo lesa, pohištva ali celuloze. V tem primeru da pristojni organ večji pomen temu merilu;

9.oblika ali način rasti: drevesa v sestojih kažejo posebno dobre morfološke znake, zlasti ravnost in simetričnost debla, ustrezno oblikovano krošnjo, tanko vejnatost in ustrezno naravno odmiranje vej. Majhen je tudi delež rogovilastih dreves in dreves s spiralno zavitim deblom.

PRILOGA IV

ZAHTEVE ZA ODOBRITEV OSNOVNEGA MATERIALA, NAMENJENEGA PRIDELAVI GOZDNEGA REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA KATEGORIJE „KVALIFICIRAN“

1.Semenske plantaže

(a)Pristojni organ odobri in registrira tip in namen načrta križanja, načrt križanja klonov ali družin, ki sestavljajo semensko plantažo, terensko razporeditev, klone ali družne, ki sestavljajo semensko plantažo, ter izoliranost in lokacijo.

(b)Izvajalec poslovne dejavnosti izbere kloneKloni ali družine, ki sestavljajo semensko plantažo, se izberejo zaradi njihovih izrednih značilnosti, pri čemer se ter ustrezno upoštevaupoštevajo zahteve iz točk 4 in 6 do 9 oddelka B Priloge III, odvisno od posebnega namena, za katerega se bo uporabljal pridobljeni gozdni reprodukcijski material. [Sprememba 90]

(c)Kloni ali družine, ki sestavljajo semensko plantažo, se posadijo ali so bili posajeni v skladu z načrtom, ki ga odobri pristojni organ, in se vzpostavijo tako, da se lahko opredeli pristnost vsakega sestavnega dela.

(d)Redčenje, opravljeno na semenskih plantažah, se opiše skupaj z izbirnimi merili, ki se uporabijo za tako redčenje, in registrira pri pristojnem organu.

(e)Izvajalec poslovne dejavnosti upravlja Semenske plantaže se upravljajo in seme se spravlja tako, da se dosežejo nameni semenskih plantaž. Pri semenski plantaži za pridelavo umetnega križanca je treba delež križancev v gozdnem reprodukcijskem materialu opredeliti s preveritvenim preizkušanjem. [Sprememba 91]

2.Starši družin(-e)

(a)Izvajalec poslovne dejavnosti izbere staršeStarši se izberejo zaradi njihovih izrednih značilnosti ali njihove sposobnosti združevanja. Pri izbiri na podlagi izrednih značilnosti se ustrezno upoštevajo zahteve iz točk 4 in 6 do 9 oddelka B Priloge III, odvisno od posebnega namena, za katerega se bo uporabljal pridobljeni gozdni reprodukcijski material. [Sprememba 92]

(b)Namen, načrt križanja in sistem opraševanja, sestavne dele, izoliranost in lokacijo ter kakršne koli pomembne spremembe vsega naštetega odobri pristojni organ in se registrirajo pri njem.

(c)Pristnost, število in delež staršev v mešanici odobri pristojni organ ter se pri njem registrirajo.

(d)Pri starših, namenjenih pridelavi umetnega križanca, je treba delež križancev v gozdnem reprodukcijskem materialu ugotoviti s preveritvenim preizkušanjem.

3.Kloni

(a)Pristnost klonov se ugotavlja glede na razločevalne značilnosti, ki jih odobri pristojni organ in ki so registrirane pri njem.

(b)Vrednost posameznih klonov se določi z opazovanjem in oceno kakovosti značilnosti teh klonov ali dokaže z dovolj dolgotrajnim poskušanjem.

(c)Orteti, ki se uporabljajo za pridelavo klonov, se izberejo zaradi njihovih izrednih značilnosti, pri čemer se ustrezno upoštevajo zahteve iz točk 4 in 6 do 9 oddelka B Priloge III, odvisno od posebnega namena, za katerega se bo uporabljal pridobljeni gozdni reprodukcijski material.

(d)Pristojni organ omeji odobritev na največje število let ali na največje število pridelanih rametov.

4.Klonske mešanice

(a)Klonske mešanice izpolnjujejo zahteve iz točke 3(a), (b) in (c).

(b)Pristnost, število in delež sestavnih klonov mešanice ter metodo izbire in osnovno kolekcijo odobri pristojni organ ter se pri njem registrirajo. Vsaka mešanica je dovolj gensko raznovrstna.

(c)Pristojni organ omeji odobritev na največje število let ali na največje število pridelanih rametov.

PRILOGA V

ZAHTEVE ZA ODOBRITEV OSNOVNEGA MATERIALA, NAMENJENEGA PRIDELAVI GOZDNEGA REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA KATEGORIJE „TESTIRAN“

1.ZAHTEVE ZA VSA PREIZKUŠANJA

(a)Splošno

Če je osnovni material sestoj, mora izpolnjevati ustrezne zahteve iz Priloge III. Če osnovni material sestoji iz semenskih plantaž, staršev družin, klonov ali klonskih mešanic, mora izpolnjevati ustrezne zahteve iz Priloge IV. Pristojni organ izbirna merila določi na podlagi predvidenega namena, za katerega se bo gozdni reprodukcijski material uporabljal.

Izvajalci poslovne dejavnosti pripravijo, vzpostavijo in izvedejo preizkušanjao materialih, metodah in rezultatih preizkušanj poročajo pristojnemu organu, odgovornemu za odobritev osnovnega materiala. Rezultate teh preizkušanj razlagajoPredstavljeni rezultati se analizirajo v skladu z mednarodno priznanimi postopki. Izvajalec poslovne dejavnosti Na primerjalnih preizkušanjih primerja testirani gozdni reprodukcijski material z enimse uporablja en ali po možnosti več odobrenimiodobrenih ali predhodno izbranimi standardiizbranih standardov, kot je opisano v točki 3(b). [Sprememba 93]

(aa)Izpolnjeno je najmanjše število preizkusnih območij najmanjše velikosti na drevesno vrsto, navedeno v Prilogi I. [Sprememba 94]

(b)Značilnosti, ki jih je treba pregledati

(i)Izvajalec poslovne dejavnosti Preizkušanja zasnujese zasnujejo za ocenjevanje ustreznih značilnosti iz točke (ii), te značilnosti pa se za vsako preizkušanje navedenavedejo v poročilu o testu. [Sprememba 95]

(ii)Poudarijo se zlasti prilagojenost, rast ter pomembnejši biotski in abiotski dejavniki. Tudi druge značilnosti, ki se štejejo za pomembne glede na predvideni specifični namen, se ocenijo glede na ekološke razmere območja, na katerem se izvaja preizkušanje, vključno s sedanjimi in prihodnjimi napovedanimi podnebnimi razmerami.

(c)Dokumentacija

Izvajalec poslovne dejavnosti vodi evidenco, v kateri so opisani krajipredloži vse informacije, potrebne za oceno rezultatov preizkušanja, vključno z lokacijo, podnebjem, tlemi, preteklo rabo, nastankom, upravljanjem in morebitnimi poškodbami zaradi abiotskih/biotskih dejavnikov. Te evidence da na voljo pristojnemu organu na njegovo zahtevo. Pristojni organ med ocenjevanjem evidentira starost osnovnega in gozdnega reprodukcijskega materiala ter rezultate. [Sprememba 96]

(d)Vzpostavitev preizkušanj

(i)Izvajalec poslovne dejavnosti Vsak vzorec gozdnega reprodukcijskega materiala se vzgoji, posadi in upravlja na enak način, kolikor je to mogoče glede na tipe rastlinskega materiala. [Sprememba 97]

(ii)Izvajalec poslovne dejavnosti Vsak poskus se izvede po veljavnem statističnem načelu z zadovoljivim številom dreves, da se lahko ocenijo posamezne značilnosti vsakega sestavnega dela v poskusu. [Sprememba 98]

(e)Analiza in veljavnost rezultatov

(i)Izvajalec poslovne dejavnosti analizira podatkePodatki iz poskusov se analizirajo z uporabo mednarodno priznanih statističnih metod in predstavi rezultate, rezultati pa se predstavijo za vsako pregledano značilnost. [Sprememba 99]

(ii)Metodologija, uporabljena za preizkušanje, in podrobnosti pridobljenih rezultatov so na voljo brezplačno.

(iii)Pristojni organ države članice, v kateri je bilo opravljeno preizkušanje, določi predlagano območje uporabe in obvešča o vseh značilnostih gozdnega reprodukcijskega materiala, ki bi lahko omejile njegovo uporabnost.

(iv)Če se med preizkušanji izkaže, da gozdni reprodukcijski material nima vsaj lastnosti osnovnega materiala, iz katerega je bil pridelan, med drugim zlasti odpornosti/tolerance na gospodarsko pomembne škodljive organizme rastlin, potem se tak gozdni reprodukcijski material ne potrdi kot testiran material.

2.ZAHTEVE ZA GENSKO OCENJEVANJE SESTAVNIH DELOV OSNOVNEGA MATERIALA

(a)Opravi se lahko gensko ocenjevanje sestavnih delov naslednjega osnovnega materiala: semenskih plantaž, staršev družin(-e), klonov in klonskih mešanic.

(b)Dokumentacija

Za odobritev osnovnega materiala se zahteva naslednja dodatna dokumentacija, ki vsebuje informacije o:

(i)pristnosti, poreklu in izvoru ocenjenih sestavnih delov;

(ii)načrtu križanja, uporabljenem za pridelavo gozdnega reprodukcijskega materiala, uporabljenega v ocenitvenih preizkušanjih.

(c)Preizkuševalni postopki

Izpolnjene so naslednje zahteve:

(i)genska vrednost vsakega sestavnega dela se oceni na dveh ali več krajih preizkušanja, od katerih mora biti vsaj eden v okolju, ki ustreza predvidenemu območju uporabe gozdnega reprodukcijskega materiala;

(ii)preizkušanje mora trajati dovolj dolgo, da se lahko izrazijo preizkušane značilnosti;

(iii)ocenjena nadpovprečnost gozdnega reprodukcijskega materiala, namenjenega trženju, se izračuna na podlagi teh genskih vrednosti in posebnega načrta križanja;

(iv)ocenjevalna preizkušanja in genske izračune odobri pristojni organ.

(d)Razlaga

(i)Ocenjena nadpovprečnost gozdnega reprodukcijskega materiala se izračuna glede na referenčno populacijo za eno ali več značilnosti. Izvajalec poslovne dejavnostiReferenčna populacija se opredeli referenčno populacijo v programu žlahtnjenja in join opiše v poročilih o preizkušanju. [Sprememba 100]

(ii)Za katero koli pomembno značilnost gozdnega reprodukcijskega materiala se navede, ali je njegova ocenjena genska vrednost slabša od referenčne populacije.

3.ZAHTEVE ZA PRIMERJALNO PREIZKUŠANJE GOZDNEGA REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA

(a)Vzorčenje gozdnega reprodukcijskega materiala

(i)Vzorec gozdnega reprodukcijskega materiala za primerjalno preizkušanje je resnično reprezentativen za gozdni reprodukcijski material, pridobljen iz osnovnega materiala, ki se odobri.

(ii)Generativno pridobljen gozdni reprodukcijski material za primerjalno preizkušanje:

—je spravljen v letih obilnega cvetenja in obilne obroditve/semenenja ter

—se lahko spravi na način, ki zagotavlja reprezentativnost dobljenih vzorcev.

Za pridelavo takega gozdnega reprodukcijskega materiala se lahko uporabi umetno opraševanje.

(b)Standardi

(i)Kakovost standardov, uporabljenih za primerjanje pri preizkušanju, je po možnosti dovolj dolgo znana na območju, kjer se opravlja preizkušanje. Standardi se načeloma nanašajo na osnovni material, za katerega se je izkazalo, da je uporaben za predvideni namen v gozdarstvu v času začetka izvajanja preizkušanj in v ekoloških razmerah, predlaganih za potrjevanje materiala. Standardi za primerjanje na preizkušanjih, se, kolikor je mogoče, nanašajo na:

—sestoje, izbrane v skladu z merili iz Priloge III, ali

—osnovni material, uradno odobren za pridelavo gozdnega reprodukcijskega materiala kategorije „testiran“.

(ii)Za primerjalno preizkušanje umetnih križancev sta obe drevesni vrsti staršev, če je mogoče, vključeni v standarde.

(iii)Po možnosti se uporabi več standardov. Kadar je to upravičeno, se standardi lahko nadomestijo z najustreznejšim preizkušenim gozdnim reprodukcijskim materialom ali srednjo vrednostjo sestavnih delov testa.

(iv)Isti standardi se uporabljajo na vseh preizkušanjih v čim bolj raznolikih krajevnih razmerah.

(c)Razlaga

(i)Za vsaj eno pomembno značilnost se dokaže statistično pomembna nadpovprečnost v primerjavi s standardi.

(ii)Izvajalec poslovne dejavnosti Poroča se o kakršnih koli gospodarsko ali okoljsko pomembnih značilnostih, ki kažejo znatno slabše rezultate kot standardi, njihovi učinki pa se izravnajo z ugodnimi značilnostmi. [Sprememba 101]

4.ZAČASNA ODOBRITEV

Predhodna ocena zgodnjih preskusov je lahko podlaga za začasno odobritev. Trditve o nadpovprečnosti na podlagi zgodnje ocene se ponovno pregledajo najmanj vsakih deset let.

5.ZGODNJA PREIZKUŠANJA

Preizkušanja v drevesnicah, rastlinjakih in laboratorijih lahko pristojni organ sprejme za začasno ali dokončno odobritev, če se lahko dokaže, da obstaja tesna povezava med izmerjeno značilnostjo in značilnostmi, ki se običajno ocenjujejo s preizkušanji v gozdu. Druge preizkušane značilnosti izpolnjujejo zahteve iz točke 3.

Priloga VI

KATEGORIJE, V KATERIH SE LAHKO TRŽI GOZDNI REPRODUKCIJSKI MATERIAL IZ RAZLIČNIH TIPOV OSNOVNEGA MATERIALA

Osnovni material
Kategorija gozdnega reprodukcijskega materiala (barva etikete, če se uporablja barvna uradna etiketa)
Znanega izvora (rumena)
Izbran (zelena)
Kvalificiran (rožnata)
Testiran (modra)
Skupina semenjakov
x

Sestoj
x
x

x
Semenska plantaža

x
x
Starši družin(-e)

x
x
Klon

x
x
Klonska mešanica

x
x

Priloga VII

Sprememba Priloge VII k Uredbi (EU) 2016/2031

V Prilogi VII k Uredbi (EU) 2016/2031 se dodajo naslednji deli:

„DEL G

Rastlinski potni listi za premike po ozemlju Unije v kombinaciji z uradno etiketo iz drugega pododstavka člena 83(5)

(1)Rastlinski potni list za premike po ozemlju Unije, ki je v skupno etiketo združen z uradno etiketo iz člena 83(5), vsebuje naslednje elemente:

(a)besedilo ‚Rastlinski potni list‘ v zgornjem desnem kotu skupne etikete v enem od uradnih jezikov Unije in, če ta ni angleščina, v angleščini, pri čemer sta besedili ločeni s poševnico;

(b)barvno ali črno-belo zastavo Unije v zgornjem levem kotu skupne etikete. Rastlinski potni list se v skupni etiketi namesti neposredno nad uradno etiketo ter je tako širok kot zadevna uradna etiketa.

(2)Ustrezno se uporablja točka 2 dela A.

DEL H

Rastlinski potni listi za vnos na varovana območja in premike po njih v kombinaciji z uradno etiketo iz tretjega pododstavka člena 83(5)

(1)Rastlinski potni list za vnos na varovana območja in premike po njih, ki je v skupno etiketo združen z uradno etiketo za gozdni reprodukcijski material iz člena 83(5), vsebuje naslednje elemente:

(a)besedilo ‚Rastlinski potni list – PZ‘ v zgornjem desnem kotu skupne etikete v enem od uradnih jezikov Unije in, če ta ni angleščina, v angleščini, pri čemer sta besedili ločeni s poševnico;

(b)neposredno pod navedenim besedilom znanstvena imena ali oznake zadevnih karantenskih škodljivih organizmov za varovano območje;

(c)barvno ali črno-belo zastavo Unije v zgornjem levem kotu skupne etikete.

Rastlinski potni list se v skupni etiketi namesti neposredno nad uradno etiketo ter je tako širok kot zadevna uradna etiketa.

(2)Ustrezno se uporablja točka 2 dela B.“

Priloga VIII

Korelacijska tabela

Direktiva Sveta 1999/105/ES
Ta uredba
Člen 1
Člen 1, prvi pododstavek
Člen 2
Člen 3
Člen 3(1)
Člen 2(1)
Člen 3(2)
Člen 2(5)
Člen 3(3)

Člen 3(4)
Člen 2(4), točka (c)
Člen 4(1)
Člen 4(1)
Člen 4(2), točka (a)
Člen 4(2), prvi do četrti pododstavek
Člen 4(2), točka (b)
Člen 4(2), pododstavek 7, in člen 4(3)
Člen 4(3), točka (a)
Člen 4(4)
Člen 4(3), točka (b)
Člen 4(5)
Člen 4(4)
Člena 6 in 18
Člen 4(5)
Člen 21
Člen 5

Člen 6(1)
Člen 5(1)
Člen 6(2)
Člen 5(2)
Člen 6(3), pododstavek 1
Člen 8(1)
Člen 6(3), pododstavek 2
Člen 8(2)
Člen 6(4)
Člen 10(1)
Člen 6(5), točka (a)
Člen 2(4), točka (d)
Člen 6(5), točka (b)

Člen 6(6)

Člen 6(7)
Člen 7
Člen 6(8)
Člen 4(6)
Člen 7
Člen 23
Člen 8

Člen 9
Člen 11
Člen 10
Člen 12
Člen 11
Člen 13
Člen 12
Člen 14
Člen 13
Člen 15
Člen 14(1), pododstavek 1
Člen 16(1)
Člen 14(1), točke (a) do (e)
Člen 16(4)
Člen 14(2) do (6)

Člen 14(7)
Člen 15(1), točka (j)
Člen 15
Člen 17
Člen 16
Člen 31
Člen 17

Člen 18
Člen 21
Člen 19
Člen 24
Člen 20

Člen 21
Člen 22
Člen 22
Člen 5(1), točka (g)
Člen 23
Člen 2(2), člen 4(2) in (6) ter člen 5(3)
Člen 24
Člen 14(1) in (5), člen 16(5) in (6), člen 18(4), člen 21(3), člen 22(1) in člen 23(1)
Člen 25
Člen 26
Člen 26
Člen 27
Člen 27

Člen 28

Člen 29
Člen 32
Člen 30
Člen 33
Priloga I
Priloga I
Priloga II
Priloga II
Priloga III
Priloga III
Priloga IV
Priloga IV
Priloga V
Priloga V
Priloga VI
Priloga VI
Priloga VII
Člen 8
Priloga VIII
Člen 14