„— uresničevanju ciljev ustreznih mednarodnih sporazumov, skupaj s tistimi, katerih cilj je preprečiti in odpraviti onesnaževanje morskega okolja, z ukrepanjem Unije, da se ustavijo ali postopno odpravijo odvajanje, emisije in uhajanje prednostnih nevarnih snovi, s končnim ciljem, da se v morskem okolju za naravno prisotne snovi dosežejo koncentracije, ki so blizu vrednostim naravnega ozadja, in za sintetične snovi čim bližje vrednosti nič.“;

„24. ‚Dobro kemijsko stanje površinske vode‘ kemijsko stanje, ki je potrebno, da se dosežejo okoljski cilji za površinske vode, določeni v členu 4(1), točka (a), te direktive, to je kemijsko stanje telesa površinske vode, v katerem koncentracije onesnaževal ne presegajo okoljskih standardov kakovosti za prednostne snovi iz dela A Priloge I k Direktivi 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta* in okoljskih standardov kakovosti za posebna onesnaževala povodij, določenih v skladu s členom 8(2), točka (c), in členom 8d(1) navedene direktive.“;

„30. ‚Prednostne snovi‘ snovi iz dela A Priloge I k Direktivi 2008/105/ES, to so snovi, ki predstavljajo znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, v velikem deležu držav članic.“;

„30a. ‚Prednostne nevarne snovi‘ prednostne snovi, ki so označene kot ‚nevarne‘ na podlagi tega, da so v znanstvenih poročilih, ustrezni zakonodaji Unije ali ustreznih mednarodnih sporazumih priznane kot strupene, obstojne in da se lahko kopičijo v organizmih (PBT), ali kot zelo obstojne in da se lahko zelo kopičijo (vPvB), ali kot obstojne, mobilne in strupene (PMT), ali kot zelo obstojne in zelo mobilne (vPvM), ali da povzročajo enako raven zaskrbljenosti, kadar je ta zaskrbljenost pomembna za vodno okolje in za katere je treba sprejeti ukrepe v skladu s členom 4(1), točka (a), točka (iv). [Sprememba 57]30b.‚Posebna onesnaževala povodij‘ onesnaževala, ki niso opredeljena oziroma niso več opredeljena kot prednostne snovi, vendar so države članice na podlagi ocene pritiskov in vplivov na površinska vodna telesa, opravljene v skladu s Prilogo II k tej direktivi, ugotovile, da predstavljajo znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje ki se prenaša po vodnem okolju, na njihovem ozemlju.“;

„35. ‚Okoljski standard kakovosti‘ koncentracijo posameznega onesnaževala ali skupine onesnaževal v vodi, usedlini ali organizmih, ki naj ne bi bila presežena, da se zavarujeta zdravje ljudi in okolje, ali sprožitveno vrednost za škodljiv učinek takega onesnaževala ali skupine onesnaževal na zdravje ljudi ali okolje, izmerjeno z ustrezno in znanstveno utemeljeno metodo, ki temelji na učinkih.“; [Sprememba 58]

„* Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja površinskih voda, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 348, 24.12.2008, str. 84).“;

„37. ,Voda, namenjena za prehrano ljudi‘ enako kot v Direktivi (EU) 2020/2184.“; [Sprememba 59]

„40. ,Mejne vrednosti emisij‘ maso, izraženo z določenimi posebnimi parametri, koncentracijo in/ali stopnjo emisije, ki se v nobenem časovnem obdobju ali več časovnih obdobjih ne smejo preseči. Mejne vrednosti emisij se lahko določijo tudi za določene skupine, družine ali vrste snovi, zlasti tiste, opredeljene v Prilogi I k Direktivi 2008/105/ES.“; [Sprememba 60]

„4a. V primeru izjemnih okoliščin naravnega izvora ali višje sile, zlasti močnih poplav in daljših suš ali obsežnega onesnaževanja, ki bi lahko vplivali na dolvodna vodna telesa v drugih državah članicah, države članice zagotovijo, da so pristojni organi za dolvodna vodna telesa v teh državah članicah, kakor tudi Komisija, takoj obveščeni in da je vzpostavljeno potrebno sodelovanje za preiskovanje vzrokov in obravnavanje posledic izrednih okoliščin ali incidentov.

Države članice obvestijo tudi vse druge države članice, ki bi jih lahko prizadel zadevni primer onesnaženja.

Da bi še izboljšali sodelovanje in izmenjavo informacij na mednarodnih vodnih območjih se za vsa mednarodna vodna območja vzpostavijo ureditve za obveščanje in odzivanje na izredne razmere.“; [Sprememba 61]

„(iv) države članice izvedejo potrebne ukrepe, da postopno zmanjšajo onesnaževanje s prednostnimi snovmi in posebnimi onesnaževaliz izpusti, emisijami in uhajanjem prednostnih snovi in posebnih onesnaževal povodij ter ustavijo ali postopno odpravijo emisije, izpuste in uhajanje prednostnih nevarnih snovi v ustreznem roku in v vsakem primeru najpozneje 20 let po vključitvi prednostne snovi kot nevarne v del A Priloge I k Direktivi 2008/105/ES. Ta časovni okvir se uporablja ne glede na strožje roke v kateri koli drugi zakonodaji Unije, ki se uporablja;“; [Sprememba 62]

„Ukrepi za obračanje trenda se izvajajo skladno s členom 5 Direktive 2006/118/ES in Prilogo IV k navedeni direktivi, ob uporabi odstavkov 6 in 7 tega člena in brez vpliva na odstavek 8 tega člena;“;

„Države članice določijo strožje standarde ali mejne vrednosti, če je to potrebno za ustrezno zaščito območij iz Priloge IV k tej direktivi, vključno s posebnimi ohranitvenimi območji v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS. Programi in ukrepi, povezani s takšnimi mejnimi vrednostmi, se uporabljajo tudi za dejavnosti iz področja uporabe Direktive 91/676/EGS.“; [Sprememba 63]

„2. Za vsako vodno telo, opredeljeno na podlagi odstavka 1, države članice poleg tega, da izpolnjujejo cilje iz člena 4 v skladu z zahtevami te direktive za vodna telesa površinske vode vključno s standardi kakovosti, določenimi na ravni Unije, zagotovijo, da bo voda po uporabljenem režimu čiščenja in skladno z zakonodajo Unije ustrezala zahtevam Direktive (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta*.

* Direktiva (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 435, 23.12.2020, str. 1).“;

„3. Komisija je pooblaščenaNa Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenihdelegiranih aktov v skladu s členom 20a za dopolnitev te direktive z določitvijo tehničnih specifikacijza določitev strokovnih zahtev in standardiziranih metod za analizo in spremljanje stanja voda v skladu s Prilogo V teriz Priloge V. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov za določitev formatov za poročanje o podatkov o spremljanju in stanju v skladu z odstavkom 4. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(2).“; [Sprememba 64]

„3a. Komisija do [dve leti po začetku veljavnosti te direktive] objavi celovito oceno možne uporabe (spletnih) sistemov za spremljanje onesnaževanja v realnem času pri meritvah kakovosti vode, vključno z vidiki ekonomske in tehnične izvedljivosti teh sistemov, ki so pomembni za države članice, ter uporabo usklajenih standardov.

Komisija po potrebi sprejme izvedbeni akt v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(2), s katerim določi harmonizirane standarde za spletno spremljanje voda.“; [Sprememba 65]

„4. Države članice zagotovijo, da se razpoložljivi podatki o posameznem spremljanju, zbrani v skladu s točkotočkama 1.3.4 in 2.4.3 Priloge V, in iz tega izhajajoče stanje v skladu s Prilogo V vsaj enkrat letno v elektronski obliki dajo na voljo javnosti in Evropski agenciji za okolje (EEA) ter brez odlašanja in na lahko dostopen način v strojno berljivi obliki v skladu z Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta*, Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta** in Direktivo (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta***. Države članice za te namene uporabijo formate, določene v skladu z odstavkom 3 tega člena. [Sprememba 66]

5.EEA zagotovi, da se informacije, dane na voljo v skladu z odstavkom 4, redno obdelujejo in analizirajo, da se prek ustreznih portalov Unije dajo na voljo Komisiji in ustreznim agencijam Unije za ponovno uporabo, ter da se Komisiji, državam članicam in javnosti zagotovijo posodobljene, objektivne, zanesljive in primerljive informacije, zlasti o stanju, v skladu z Uredbo (ES) št. 401/2009 Evropskega parlamenta in Sveta****.

* Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26).

** Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).

*** Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 172, 26.6.2019, str. 56).

**** Uredba (ES) št. 401/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o Evropski agenciji za okolje in Evropskem okoljskem informacijskem in opazovalnem omrežju (UL L 126, 21.5.2009, str. 13).“;

„2. Za namene izpolnjevanja ciljev, standardov kakovosti in vrednosti praga, določenih v skladu s to direktivo, države članice zagotovijo vzpostavitev in izvajanje naslednjega:(a)nadzora nad emisijami, ki temelji na najboljših razpoložljivih tehnologijah;(b)ustreznih mejnih vrednosti emisij;(c)pri razpršenih vplivih nadzora, ki po potrebi vključuje najboljšo okoljsko prakso, kot je določeno v:—Direktivi 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta*;—Direktivi 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta**;—Direktivi Sveta 91/271/EGS***;—Direktivi Sveta 91/676/EGS****;—kateri koli drugi zakonodaji Unije, ki je pomembna za obravnavanje točkovnega vira ali razpršenega onesnaževanja.

* Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71).

** Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).

*** Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40).

**** Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1).“;

„3. Kadar cilj kakovosti, standard kakovosti ali vrednost praga, izoblikovani na podlagi te direktive, direktiv 2006/118/ES ali 2008/105/ES ali katere koli druge zakonodaje Unije, predpisujejo strožje pogoje od tistih, ki bi izhajali iz uporabe odstavka 2, se ustrezno določi strožji nadzor nad emisijami.“;

„1. Vsaka država članica zagotovi za vsako vodno območje ali del mednarodnega vodnega območja na njenem ozemlju uvedbo programa ukrepov, ob upoštevanju rezultatov analiz, ki jih predpisuje člen 5, da se dosežejo cilji, določeni po členu 4. Ti programi ukrepov dajejo prednost ukrepom za nadzor pri viru v skladu z ustrezno področno zakonodajo Unije o onesnaževanju. Ukrepi na koncu proizvodne verige se uporabljajo poleg ukrepov za nadzor pri viru, kadar obstaja tveganje, da z ukrepi za nadzor pri viru ne bo doseženo dobro stanje vodnih teles. Programi ukrepov se lahko sklicujejo na ukrepe, ki izhajajo iz zakonodaje, ki je bila sprejeta na nacionalni ravni in velja za celotno ozemlje države članice. Kadar je primerno, država članica lahko sprejme ukrepe, ki se uporabljajo za vsa vodna območja in/ali za dele mednarodnih vodnih območij na njenem ozemlju. Komisija pripravi smernice o dobri praksi v zvezi z ukrepi za nadzor pri viru in na koncu proizvodne verige.“; [Sprememba 67]

„(c) ukrepi za spodbujanje gospodarne in trajnostne rabe vode, tudi v kmetijstvu, da se ne ogrozi doseganje ciljev iz člena 4;“; [Sprememba 68]

„(k) ukrepi za odpravo onesnaževanja površinskih voda s prednostnimi nevarnimi snovmi in postopno zmanjšanje onesnaževanja z drugimi snovmi, ki bi državam članicam sicer preprečilo doseči okoljske cilje za telesa površinskih voda, določene v členu 4;“;

„— da se preučijo oziroma ponovno pregledajo ustrezna dovoljenja in odobritve, v ustrezno utemeljenih primerih pa se po potrebi začasno prekličejo,“; [Sprememba 69]

„Člen 12

Zadeve, ki se jih ne da rešiti na ravni države članice

1.Kadar država članica ugotovi, da kake zadeve, ki vpliva na upravljanje njene vode, ne more rešiti, o tej zadevi poroča Komisiji in kateri koli drugi zadevni državi članici ter priporoči način reševanja te zadeve.

Komisija se na vsako uradno obvestilo držav članic odzove v šestih mesecih. Kadar gre za nedoseganje dobrega kemijskega stanja, Komisija ukrepa v skladu s členom 7a Direktive 2008/105/ES. [Sprememba 70]

2.Zadevne države članice sodelujejo pri prepoznavanju virov zadev iz odstavka 1 in ukrepov, potrebnih za reševanje teh zadev.

Države članice se medsebojno odzovejo pravočasno in najpozneje v 3dveh mesecih po uradnem obvestilu druge države članice v skladu z odstavkom 1. [Sprememba 71]

3.Komisija se obvesti o kakršnem koli sodelovanju iz odstavka 2 ter pozove, da pri njem pomaga. Komisija po potrebi ob upoštevanju poročil, pripravljenih v skladu s členom 13, preuči, ali je treba na ravni Unije sprejeti nadaljnje ukrepe za zmanjšanje čezmejnih vplivov na vodna telesa.“;

„4a. Komisija zavrne načrte upravljanja povodij, ki jih predložijo države članice, če ti načrti ne vsebujejo elementov iz Priloge VII.“; [Sprememba 72]

„Člen 14a

Dostop do pravnega varstva

1. Države članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da imajo člani javnosti, ki imajo zadosten interes ali uveljavljajo kršitev pravice, dostop do varstva pravic v postopku pred sodiščem ali pred drugim neodvisnim in nepristranskim organom, vzpostavljenim z zakonom, da izpodbijajo materialno ali postopkovno nezakonitost vseh odločitev, dejanj ali opustitev v skladu s to direktivo, med drugim v zvezi:(a) z načrti ali projekti, ki bi lahko bili v nasprotju z zahtevami člena 4, vključno s preprečevanjem poslabšanje stanja vodnih teles in zagotovitvijo dobrega stanja vode, dobrega ekološkega potenciala in/ali dobrega kemijskega stanja vode, če te zahteve že niso zagotovljene v členu 11 Direktive 2011/92/EU;(b) s programi ukrepov iz člena 11, načrti upravljanja povodij države članice iz člena 13(1) ter dodatnimi programi ali načrti upravljanja države članice iz člena 13(5).

2. Države članice določijo, kaj predstavlja zadosten interes in kršitev pravice, skladno s ciljem, da javnosti zagotovijo širok dostop do pravnega varstva. Za namene odstavka 1 se za vsako nevladno organizacijo, ki spodbuja varstvo okolja in izpolnjuje ustrezne zahteve v skladu z nacionalnim pravom, šteje, da ima pravice, ki so lahko kršene, njihov interes pa se šteje za zadosten.

3. Postopek varstva pravic iz odstavka 1 mora biti pošten, nepristranski in pravočasno zaključen ter ne sme biti pretirano drag. Ti postopki vključujejo tudi zagotavljanje ustreznih in učinkovitih pravnih sredstev, vključno z začasnimi odredbami, kadar so te primerne.

4. Države članice zagotovijo, da so javnosti dostopne praktične informacije o dostopu do varstva pravic v upravnih in sodnih postopkih iz tega člena.“; [Sprememba 73]

„Komisija sprejme smernice in predloge v zvezi z vsebino, strukturo in obliko vmesnih poročil iz prvega pododstavka najpozneje do ... [šest mesecev po začetku veljavnosti te direktive].“; [Sprememba 75]

„(e) povzetek vseh predlogov, nadzornih ukrepov in strategij za nadzor nad kemičnim onesnaževanjem oziroma prenehanje ali postopno opustitev nevarnih snovi;“;

„Člen 20

Tehnične prilagoditve in izvajanje te direktive

1.Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20a za spremembo prilog I in III ter oddelka 1.3.6 Priloge V za prilagoditev zahtev po informacijah v zvezi s pristojnimi organi, vsebine ekonomske analize in izbranih standardov spremljanja znanstvenemu in tehničnemu napredku.

2.Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20a za dopolnitev te direktive z določitvijo vrednosti, določenih za razvrstitve sistemov spremljanja stanja v državah članicah v skladu s postopkom interkalibracije iz točke 1.4.1 Priloge V.

3.Komisija je pooblaščena za sprejemanje izvedbenih aktov za določitev tehničnih formatov za prenos podatkov iz člena 8(4). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(2). Pri določanju teh formatov Komisiji po potrebi pomaga EEA.“;

„Člen 20a

Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji iz tega člena.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 20(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [Urad za publikacije: vstavite datum = datum začetka veljavnosti te direktive].

3.Prenos pooblastila iz člena 20(1) lahko kadar koli prekličeta Evropski parlament in Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, navedenega v njem. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, kot je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 20(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;

„Člen 21

Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta*.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi člen 5(4), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 182/2011.

* Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“;

„4. Okoljski cilji iz člena 4, okoljski standardi kakovosti iz dela A Priloge I k Direktivi 2008/105/ES in vrednosti praga za posebna onesnaževala povodij, določene v skladu s členoma 8 in 8d navedene direktive, se štejejo za okoljske standarde kakovosti za namene Direktive 2010/75/EU.“;

„7.7. povzetek ukrepov, sprejetih za zmanjšanje emisij prednostnih snovi in postopno odpravo emisij prednostnih nevarnih snovi;“;

„7.7a. povzetek ukrepov, sprejetih za digitalizacijo vidikov spremljanja vodnega sektorja;“; [Sprememba 77]

„Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja podzemne vode;“

„1. Ta direktiva določa posebne ukrepe za preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja podzemne vode z namenom doseganja okoljskih ciljev, določenih v členu 4(1), točka (b), Direktive 2000/60/ES. Hierarhija ukrepov, ki jih je treba sprejeti, daje prednost omejitvam in drugim ukrepom za nadzor pri viru, brez poseganja v pomen ukrepov na koncu proizvodne verige, kadar je to primerno. Navedeni ukrepi vključujejo naslednje: [Sprememba 79](a)merila za ocenjevanje dobrega kemijskega stanja podzemne vode;(b)merila za določitev in obračanje pomembnih in stalno naraščajočih trendov ter za opredelitev izhodiščnih točk za obračanje trendov.;(ba) merila za ocenjevanje dobrega ekološkega stanja podzemne vode.“; [Sprememba 80]

„(2) ‚vrednost praga‘ pomeni standard kakovosti podzemne vode, ki ga določijo države članice v skladu s členom 3(1), točka (b), ali pa se določi na ravni Unije v skladu s členom 8(3);“;

„(c) vrednosti praga, določene na ravni Unije v skladu s členom 8(3) in navedene v delu D Priloge II k tej direktivi.“;

„Mejne vrednosti, ki se uporabljajo za podzemno vodo, so desetkrat nižje od ustreznih okoljskih standardov kakovosti za površinske vode, razen v primerih, ko je mogoče ugotoviti dejansko tveganje za ekosisteme podzemne vode, ko je morda primerno določiti mejne vrednosti za podzemno vodo na drugačni ravni.“; [Sprememba 81]

„2. Vrednosti praga iz odstavka 1, točka (b), se lahko določijo na nacionalni ravni, na ravni vodnega območja ali na ravni mednarodnega dela vodnega območja, ki je del ozemlja države članice, oziroma na ravni telesa ali skupine teles podzemne vode.“;

„5. Vse vrednosti praga iz odstavka 1 se objavijo v načrtih upravljanja povodij, ki se pripravijo v skladu s členom 13 Direktive 2000/60/ES, skupaj s povzetkom podatkov iz dela C Priloge II k tej direktivi.

Države članice do [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan v mesecu, ki sledi 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] obvestijo Evropsko agencijo za kemikalije (ECHA) o nacionalnih vrednostih praga iz odstavka 1, točka (b). ECHA zagotovi, da so navedene informacije javno dostopne.“;

„Države članice zagotovijo, da so prebivalci ustreznega vodnega območja ali dela mednarodnega vodnega območja, ki leži na ozemlju države članice, ustrezno in pravočasno obveščeni.“; [Sprememba 82]

„Države članice spremenijo seznam vrednosti praga, ki se uporabljajo na njihovih ozemljih, kadar nova informacija o onesnaževalih, skupinah onesnaževal ali kazalcih onesnaženja, tudi ob upoštevanju previdnostnega načela, pokaže, da je treba zaradi varovanja zdravja ljudi in varstva okolja določiti vrednost praga za dodatno snov, spremeniti že obstoječo vrednost praga ali da je treba vrednost praga, ki se je črtala s seznama, ponovno dati na seznam. Če se na ravni Unije določijo ali spremenijo ustrezne vrednosti praga, države članice seznam vrednosti praga, ki se uporabljajo na njihovih ozemljih, prilagodijo navedenim vrednostim. ;“; [Sprememba 83]

„7. Komisija objavi poročilo o nacionalnih vrednostih praga iz odstavka 1, točka (b), eno leto po tem, ko države članice te informacije predložijo agenciji ECHA v skladu z odstavkom 5.“; [Sprememba 84]

„(b) vrednosti za standarde kakovosti podzemne vode, navedene v Prilogi I, in vrednosti praga iz člena 3(1), točki (b) in (c), niso presežene na nobenem merilnem mestu v telesu ali skupini teles podzemne vode; ali;“;

„Člen 6a

Nadzorni seznam

1.Komisija je pooblaščena za sprejemanje izvedbenih aktov, da se ob upoštevanju znanstvenih poročil, ki jih pripravi ECHA, določi nadzorni seznam snovi, za katere države članice zbirajo podatke o spremljanju iz celotne Unije, in določi formate, ki jih države članice uporabljajo za poročanje Komisiji o rezultatih tega spremljanja in s tem povezanih informacijah. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 9(2).

Nadzorni seznam vsebuje največ petnajmanj 5 snovi ali skupin snovi ter za vsako snov določa medije spremljanja in možne analitske metode. Ti mediji spremljanja in metode niso nesorazmerno dragi za pristojne organe. Snovi, ki se vključijo na nadzorni seznam, se izberejo med, ki vzbujajo zaskrbljenost, izbrane med tistimi snovmi, za katere razpoložljive informacije, ki so na voljo, tudi v skladu s četrtim pododstavkom kažejo, da bi lahko na ravni Unije pomenile znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju,prek njega in za katere ni dovolj podatkovpodatki o spremljanju. Ta ne zadostujejo, razen kadar je število snovi ali skupin snovi, za katere razpoložljive informacije kažejo, da bi lahko pomenile znatno tveganje za vodno okolje, iz katerega se izbere vodno okolje, ali prek njega, manjše od petih, pri čemer nadzorni seznam vključujevsebuje vse navedene snovi, ki vzbujajo vse večjo zaskrbljenost.

Nadzorni seznam lahko poleg najmanjšega števila snovi ali skupine snovi vsebuje tudi kazalnike onesnaževanja.

Nadzorni seznam za vsako snov opredeljuje medije spremljanja in možne analitske metode. Ti mediji spremljanja in metode niso nesorazmerno dragi za pristojne organe. [Sprememba 85]

Takoj ko se ugotovijo Ustrezne metode spremljanja za mikroplastiko in izbrane antimikrobične rezistenčne gene se določijo čim prej in najpozneje [prvi dan meseca, ki sledi 18 mesecem po datumu začetka veljavnosti te direktive]. Takoj ko se ugotovijo te metode spremljanja, se mikroplastiko in izbrane antimikrobične rezistenčne gene vključi, se navedene snovi vključijo na nadzorni seznam v skladu s členom 6a(2)(1). Komisija preuči tudi, ali je treba na prvi nadzorni seznam uvrstiti sulfate, da bi izboljšali razpoložljivost podatkov o njihovi prisotnosti glede na področje uporabe te direktive. [Sprememba 86]

ECHA pripravi znanstvena poročila za pomoč Komisiji pri izbiri snovi in kazalcev onesnaženja za nadzorni seznam, pri čemer upošteva naslednje informacije: [Sprememba 87](a)Prilogo I k Direktivi 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta* ter rezultate zadnjega pregleda navedene priloge;(b)nadzorne sezname, vzpostavljene v skladu z Direktivo 2008/105/ES in Direktivo (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta**;(c)zahteve za obravnavanje onesnaževanja tal, vključno s povezanimi podatki o spremljanju;(d)opredelitev vodnih območij s strani držav članic v skladu s členom 5 Direktive 2000/60/ES in rezultate programov spremljanja, vzpostavljenih v skladu s členom 8 navedene direktive;(e)informacije o obsegu proizvodnje, vzorcih uporabe, intrinzičnih lastnostih (vključno z mobilnostjo v tleh in, če je ustrezno, velikostjo delcev), koncentracijah v okolju in škodljivih učinkih določene snovi ali skupine snovi na zdravje ljudi in vodno okolje, vključno z informacijami, zbranimi v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta***, Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta****, Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta*****, Uredbo (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta******, Direktivo 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta******* ter Direktivo 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta********;(f)raziskovalne projekte in znanstvene publikacije ter dokaze, vključno z informacijami o vplivu materialnih in toplotnih onesnaževal ter vplivih nadzemnih in podzemnih ekstraktivnih in infrastrukturnih dejavnosti na ekosisteme podzemnih voda in ekosisteme, odvisne od podzemne vode, ter njihovo biotsko raznovrstnost, informacijami o trendih in napovedih, ki temeljijo na modeliranju ali drugih napovednih ocenah, ter podatke inpa tudi informacije tehnologijin podatke, zbrane s tehnologijami daljinskega zaznavanja, opazovanjaopazovanjem Zemlje (storitve programa Copernicus), senzorjev in napravsenzorji in napravami in situ ali znanstvene podatke, ki jih zagotavljajo državljani, s čimer se izkoriščajo priložnosti, ki jih zagotavljajoodpirajo umetna inteligenca ter napredna analiza in obdelava podatkov; [Sprememba 88](g)priporočila deležnikov.

ECHA vsaka tri leta pripravi poročilo, ki povzema ugotovitve znanstvenih poročil iz četrtega pododstavka, in ga objavi. Prvo poročilo mora biti na voljo do X [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan enaindvajsetega meseca po datumu začetka veljavnosti te direktive].

2.Prvi nadzorni seznam se vzpostavi do ... [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan v mesecu, ki sledi 24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive]. Nadzorni seznam se nato posodobi vsaj vsakih 36 mesecev ali pogosteje, če se pojavijo novi znanstveni dokazi, zaradi katerih bi bilo treba seznam posodobiti v vmesnem obdobju med posameznimi pregledi. [Sprememba 89]

Države članice vsaki dve leti ocenijo vpliv industrijskih dejavnosti, povezanih z energijskim prehodom, na kakovost vode in Komisijo obvestijo o novougotovljenih grožnjah, da lahko ustrezno posodobi nadzorni seznam. Ocena mora biti zlahka dostopna javnosti. [Sprememba 90]

Komisija pri posodabljanju nadzornega seznama odstrani vsako snov ali skupino snovi z obstoječega nadzornega seznama, za katero meni, da je mogoče oceniti njeno tveganje za vodno okolje brez dodatnih podatkov o spremljanju. Ob posodobitvi nadzornega seznama se lahko posamezna snov ali skupina snovi obdrži na nadzornem seznamu še tri leta, kadar so potrebni dodatni podatki o spremljanju za oceno tveganja za vodno okolje. Posodobljeni nadzorni seznam vključuje tudi eno ali več dodatnih snovi, za katere Komisija ob upoštevanju znanstvenih poročil ECHA meni, da bi lahko obstajalo tveganje za vodno okolje.

3.Države članice snovi ali skupino snovi z nadzornega seznama spremljajo na izbranih reprezentativnih postajah za spremljanje v obdobju 24 mesecev. Obdobje spremljanja se začne v šestih mesecih od vzpostavitve nadzornega seznama.

Vsaka država članica izbere vsaj eno postajodve postaji za spremljanje in še toliko postaj, kolikor znaša količnik med njeno skupno površino teles podzemne vode v km2 in 60 000 in 30 000 (zaokroženo na najbližje celo število). [Sprememba 91]

Države članice pri izbiri reprezentativnih postaj za spremljanje, pogostosti spremljanja in sezonskega časovnega razporeda za vsako snov ali skupino snovi upoštevajo vzorce uporabe in možen pojav snovi ali skupine snovi. Spremljanje se izvaja vsaj enkrat na leto.

Kadar lahko država članica pridobi zadostne, primerljive, reprezentativne in nedavne podatke o spremljanju za določeno snov ali skupino snovi iz obstoječih programov ali študij spremljanja, se lahko odloči, da ne bo izvajala dodatnega spremljanja v okviru mehanizma nadzornega seznama za navedeno snov ali skupino snovi, pod pogojem, da je bila snov ali skupina snovi nadzorovana z metodologijo, ki je skladna z mediji spremljanja in analitskimi metodami iz izvedbenega akta o vzpostavitvi nadzornega seznama.

4.Države članice dajo na voljo rezultate spremljanja iz odstavka 3 tega člena v skladu s členom 8(4) Direktive 2000/60/ES in izvedbenim aktom o vzpostavitvi nadzornega seznama, kot je bil sprejet v skladu z odstavkom 1. Prav tako dajo na voljo informacije o reprezentativnosti postaj za spremljanje in o strategiji spremljanja.

5.ECHA pregleda rezultate spremljanja ob koncu 24-mesečnega obdobja iz odstavka 3 in oceni, katere snovi ali skupine snovi je treba spremljati še 24 mesecev in jih je zato treba ohraniti na nadzornem seznamu ter katere snovi ali skupine snovi se lahko odstranijo z nadzornega seznama.

Kadar Komisija ob upoštevanju ocene ECHA iz prvega pododstavka sklene, da nadaljnje spremljanje ni potrebno za nadaljnjo oceno tveganja za vodno okolje, se ta ocena upošteva pri pregledu Priloge I ali II iz člena 8.

* Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja površinskih voda, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 348, 24.12.2008, str. 84).

** Direktiva (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 435, 23.12.2020, str. 1).

*** Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

**** Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

***** Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (UL L 167, 27.6.2012, str. 1).

****** Uredba (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (UL L 4, 7.1.2019, str. 43).

******* Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).

******** Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71).“;

„Člen 6aa

Izboljšanje varstva ekosistemov podzemnih voda

Komisiji najpozneje [Urad za publikacije: vstavite datum = štiri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive] objavi oceno vplivov fizikalno-kemijskih elementov, kot so pH, oksigenacija in temperatura, na zdravje ekosistemov podzemnih voda, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom za ustrezno revizijo te direktive, da se določijo ustrezni parametri, zagotovijo usklajene metode spremljanja in opredeli, kaj bi za podzemno vodo predstavljalo „dobro ekološko stanje“.“; [Sprememba 92]

„Člen 6ab

Posebna obravnava za območja z visoko ekološko vrednostjo, ranljivostjo ali onesnaževanjem

Komisija ... [najpozneje štiri leta po začetku veljavnosti te direktive] objavi oceno kemijskega stanja območij, za katera so značilni visoka ekološka vrednost, ranljivost ali onesnaževanje, kot so jame in kraška območja, nekdanja industrijska območja in druga območja, ki so bila v preteklosti onesnažena, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom za revizijo te direktive.“; [Sprememba 93]

„Člen 6ac

Komisija najpozneje ... [eno leto po začetku veljavnosti te direktive] predloži oceno učinka, v kateri preuči vključitev mehanizma razširjene odgovornosti proizvajalca v to direktivo in zagotovi, da proizvajalci, ki dajejo na trg proizvode, ki vsebujejo katero koli od snovi ali spojin iz Priloge I, ter snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost in so vključene na nadzorni seznam v skladu s to direktivo, prispevajo k stroškom programov spremljanja, oblikovanih v skladu s členom 8 Direktive 2000/60/ES. Tej oceni učinka se po potrebi priloži zakonodajni predlog za revizijo te direktive.“; [Sprememba 94]

„Člen 6ad

Evropski instrument za spremljanje

Komisija do ... [eno leto po datumu začetka veljavnosti te direktive] vzpostavi skupni instrument za spremljanje, namenjen upravljanju zahtev za spremljanje, kadar to zahtevajo države članice.

Komisija opredeli njegovo delovanje, ki med drugim zajema naslednje: (a) prostovoljno naravo uporabe instrumenta, ki ne posega v že vzpostavljene ureditve držav članic; (b) operativne postopke za države članice, ki nameravajo uporabiti instrument za spremljanje, ki med drugim zajemajo zahtevano uradno obveščanje Komisije o njihovih posebnih potrebah ali zmogljivostih za spremljanje, natančnih protokolih za upravljanje vzorcev in časovnem obdobju, v katerem nameravajo sodelovati v instrumentu;(c) vire financiranja, ki lahko vključujejo ustrezne strukturne sklade in programe Unije, ter prispevke zasebnega sektorja, tudi v okviru mehanizma razširjene odgovornosti proizvajalca, ko bo vzpostavljen v skladu s členom 6ac.“; [Sprememba 95]

„Člen 8

Pregled prilog I do IV

1.Komisija izvede prvi pregled seznama onesnaževal iz Priloge I in standardov kakovosti za ta onesnaževala iz navedene priloge ter seznama onesnaževal in kazalcev iz dela B Priloge II do … [Urad za publikacije: vstavite datum = šest letštiri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive], nato pa ga ponovi vsakih šest letvsake štiri leta. [Sprememba 96]

2.Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8ana podlagi pregleda po potrebi pripravi zakonodajne predloge za spremembo Priloge I, da se prilagodi tehničnemu in znanstvenemu napredku z dodajanjem ali odstranitvijo onesnaževal podzemne vode in standardov kakovosti za ta onesnaževala iz navedene priloge. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a ter za spremembo dela B Priloge II, da se prilagodi tehničnemu in znanstvenemu napredku z dodajanjem onesnaževal ali kazalcev, za katere morajo države članice razmisliti o določitvi nacionalnih pragov. [Sprememba 97]

3.Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a za spremembo dela D Priloge II, da se prilagodi znanstvenemu in tehničnemu napredku z dodajanjem ali spreminjanjem usklajenih vrednosti praga za eno ali več onesnaževal iz dela B navedene priloge.

4.Komisija pri sprejemanju zakonodajnih predlogov in delegiranih aktov iz odstavkov 2 in 3 upošteva znanstvena poročila, ki jih pripravi ECHA v skladu z odstavkom 6 tega člena. [Sprememba 98]

5.Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a za spremembo delov A in C Priloge II ter prilog III in IV, da se prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku.

6.Za pomoč Komisiji pri pregledu prilog I in II ECHA pripravi znanstvena poročila. V teh poročilih se upošteva naslednje:(a)mnenje Odbora za oceno tveganja in Odbora za socialno-ekonomsko analizo agencije ECHA;(b)rezultate programov spremljanja, vzpostavljenih v skladu s členom 8 Direktive 2000/60/ES;(c)podatke o spremljanju, zbrane v skladu s členom 6a(4) te direktive;(d)izid pregledov prilog k Direktivi 2008/105/ES in Direktivi (EU) 2020/2184;(e)informacije in zahteve za obravnavanje onesnaževanja tal;(f)raziskovalne programe in znanstvene publikacije Unije, vključno z ažurnimi informacijami, ki izhajajo iz tehnologij daljinskega zaznavanja, opazovanja Zemlje (storitve programa Copernicus), senzorjev in naprav in situ in/ali znanstvenih podatkov, ki jih zagotavljajo državljani, s čimer se izkoriščajo priložnosti, ki jih zagotavljajo umetna inteligenca, napredna analiza in obdelavanajboljše razpoložljive tehnike, ki bi lahko zajemale umetno inteligenco, napredno analizo in obdelavo podatkov; [Sprememba 99](g)pripombe in informacije ustreznih deležnikov, med drugim tudi nacionalnih regulativnih organov in drugih ustreznih organov. [Sprememba 100]

6a. Komisija do 12. januarja 2025 določi tehnične smernice glede analitskih metod za spremljanje per- in polifluoroalkilnih snovi v okviru parametrov „vsota PFAS“. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a za spremembo te direktive z določitvijo standarda kakovosti za „vsota PFAS“ in ustrezno spremembo Priloge I. Komisija sprejme te delegirane akte do 12. januarja 2026. [Sprememba 101]

7.ECHA vsakih šest letvsake štiri leta pripravi in javno objavi poročilo, v katerem so povzete ugotovitve pregleda iz odstavkov 2 in 3. Prvo poročilo se Komisiji predloži … [Urad za publikacije: vstavite datum = pet lettri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive].“; [Sprememba 102]

„Člen 8a

Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji iz tega člena.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8(1) in (2)8(2), (3) in (6a) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [Urad za publikacije: vstavite datum = obdobje šestih let od [datum začetka veljavnosti te direktive]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem šestletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 103]

3.Prenos pooblastila iz člena 8(1) in (2)8(2), (3) in (6a) lahko kadar koli prekličeta Evropski parlament in Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, navedenega v njem. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, kot je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. [Sprememba 104]

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. [Sprememba 105 - ne zadeva slovenske različice]

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 8(1) ali (2)8(2), (3) ali (6a), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“; [Sprememba 106]

„Člen 9

Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta*.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi člen 5(4), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 182/2011.

* Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“;

„(c) druge ustrezne informacije, vključno s primerjavo letnih aritmetičnih sredin koncentracije ustreznih onesnaževal na merilnem mestu s standardi kakovosti podzemne vode iz Priloge I in vrednostmi praga iz člena 3(1), točki (b) in (c).“;

„„izhodiščna točka za izvedbene ukrepe za obrat pomembnih in stalnih trendov naraščanjanaraščanj, tudi sezonskih trendov naraščanj, ki so med drugim posledica majhnega izpusta vodnega telesa, obstaja, če koncentracija onesnaževal doseže 75 % vrednosti parametrov za standarde kakovosti podzemne vode iz Priloge I in vrednosti praga iz člena 3(1), točki (b) in (c), razen če:“. [Sprememba 107]

„Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja površinskih voda, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta;“

„Člen 1

Področje uporabe

Ta direktiva določa okoljske standarde kakovosti (OSK) za prednostne snovi in prednostne nevarne snovi s ciljem doseganja dobrega kemijskega stanja površinskih voda ter v skladu z določbami in cilji člena 4 Direktive 2000/60/ES.“; [Sprememba 108]

„(iii) snovi pod številkami 5, 9, 13, 15, 17, 21, 23, 24, 28, 30, 34, 37, 41 in 44 v delu A Priloge I, za katere so določeni revidirani OSK, in novo določenih snovi št. 46 do 70 v delu A Priloge I z veljavnostjo od … [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan v mesecu, ki sledi 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive], da bi preprečili poslabšanje kemijskega stanja površinskih vodnih teles in dosegli dobro kemijsko stanje površinskih voda v zvezi s temi snovmi.“;

„2. Za snovi, za katere je OSK za organizme ali OSK za usedline določen v delu A Priloge I, države članice uporabljajo tak OSK za organizme ali OSK za usedline.

Za snovi, ki niso navedene v prvem pododstavku, države članice uporabljajo OSK za vode iz dela A Priloge I.“;

„Države članice v okviru spremljanja stanja površinskih voda, opravljenega v skladu s členom 8 Direktive 2000/60/ES, zagotovijo dolgoročno analizo trenda koncentracij tistih prednostnih snovi, ki so v delu A Priloge I opredeljene kot snovi, ki se pogosto kopičijo v usedlinah in/ali organizmih, na podlagi spremljanja v usedlinah ali organizmih.“;

„8. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a za spremembo dela B, točka 3, Priloge I, da se prilagodi znanstvenemu ali tehničnemu napredku.“;

„1. „Na podlagi podatkov, zbranih v skladu s členoma 5 in 8 Direktive 2000/60/ES ter z Uredbo (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta1a, in drugih razpoložljivih podatkov države članice pripravijo popis, vključno s kartami, če so na voljo, emisij, izpustov in uhajanja vseh prednostnih snovi iz dela A Priloge I k tej direktivi in vseh onesnaževal iz dela A Priloge II k tej direktivi za vsako vodno območje ali njegov del znotraj njihovega ozemlja, vključno, kjer je primerno, z njihovimi koncentracijami v usedlinah in organizmih. [Sprememba 109]

_________________

1a UL: prosimo, da v besedilo vstavite številko uredbe iz dokumenta COM (2022) 157.

Popisi emisij so na voljo v elektronski zbirki podatkov, ki se redno posodablja in je zlahka dostopna javnosti. [Sprememba 110]

Prvi pododstavek se ne uporablja za emisije, izpuste in uhajanja, ki se sporočijo Komisiji v elektronski obliki v skladu z Uredbo (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta.“; [Sprememba 111]

„4. Države članice posodobijo svoje popise v okviru pregledov analiz, določenih v členu 5(2) Direktive 2000/60/ES, in zagotovijo, da se emisije, tudi tiste, ki soki niso sporočene portalu industrijskih emisij, vzpostavljenemu v skladu z Uredbo (EU) …/…++, objavijo v njihovih načrtih upravljanja povodij, kot so bili posodobljeni v skladu s členom 13(7) navedene direktive. [Sprememba 112]

Referenčno obdobje za določitev vrednosti v posodobljenih popisih je leto pred letom, v katerem je treba zaključiti analize iz prvega pododstavka.

Za prednostne snovi ali onesnaževala, ki jih zajema Uredba (ES) št. 1107/2009, se vnosi lahko izračunajo kot povprečje treh let pred zaključkom analize iz prvega pododstavka. [Sprememba 113]

Za emisije točkovnih virov, ki niso sporočene v skladu z Uredbo (EU) …/...+++, ker ne spadajo v področje uporabe navedene uredbe ali ker so pod letnimi pragovi za poročanje iz navedene uredbe, se obveznost poročanja iz prvega pododstavka tega člena izpolni z elektronskim poročanjem portalu za industrijske emisije, ustanovljenemu v skladu z navedeno uredbo.

Komisija ob pomoči Evropske agencije za okolje sprejme izvedbeni akt o določitvi formata, ravni podrobnosti in pogostosti poročanja iz četrtega pododstavka. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 9(2).“;

„1. Za prednostne snovi, ki spadajo v področje uporabe Uredbe (ES) št. 1907/2006, Uredbe (ES) št. 1107/2009, Uredbe (EU) št. 528/2012, Uredbe (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta* oziroma v področje uporabe Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta**, Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta*** ali Direktive 2010/75/EU, Komisija kot del poročila iz člena 18(1) Direktive 2000/60/ESvsake dve leti oceni, ali ukrepi, ki veljajo na ravni Unije in držav članic, zadostujejo za doseganje OSK za prednostne snovi ter cilja ukinitve ali postopne opustitve izpustov, emisij in uhajanj prednostnih nevarnih snovi v skladu s členom 4(1), točka (a), Direktive 2000/60/ES. [Sprememba 114]

Hierarhija ukrepov, ki jih je treba sprejeti, daje prednost omejitvam in drugim ukrepom za nadzor pri viru. V zvezi s tem Komisija predstavi predloge za spremembo pravnih aktov Unije, da se zagotovi, da se izpusti, emisije in uhajanja prednostnih snovi zaustavijo pri viru. [Sprememba 115]

* Uredba (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in razveljavitvi Direktive 2001/82/ES (UL L 4, 7.1.2019, str. 43).

** Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).

*** Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71).“;

„2. Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o rezultatih ocenjevanja iz odstavka 1 tega člena najpozneje šest mesecev po njegovi oceni in poročilu priloži morebitne predloge, tudi glede ukrepov za nadzor.“; [Sprememba 116]

„Člen 8

Pregled prilog I in II

1.Komisija izvede prvi pregled seznama prednostnih snovi in ustreznih OSK za navedene snovi iz dela A Priloge I ter seznama onesnaževal iz dela A Priloge II do … [Urad za publikacije: vstavite datum = šest letštiri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive], nato pa ga ponovi vsakih šest letvsake štiri leta. [Sprememba 117]

2.Komisija je, ob upoštevanju znanstvenih poročil, ki jih pripravi Evropska agencija za kemikalije (ECHA) v skladu z odstavkom 6 tega člena, pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9ana podlagi pregleda po potrebi pripravi zakonodajne predloge za spremembo Priloge I, da se prilagodi znanstvenemu in tehnološkemu napredku z: [Sprememba 118](a)dodajanjem ali črtanjem snovi s seznama prednostnih snovi;(b)uvrstitvijo izbranih snovi kot prednostnih nevarnih snovi in/ali kot splošno prisotnih obstojnih, bioakumulativnih in strupenih snovi (uPBT) in/ali kot snovi, ki so nagnjene h kopičenju v usedlinah in/ali organizmih na navedeni seznam ali umik z njega;(c)določitvijo ustreznega OSK za površinske vode, usedline ali organizme, kot je ustrezno.

3.Komisija je, ob upoštevanju znanstvenih poročil, ki jih pripravi ECHA v skladu z odstavkom 6 tega člena, pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a za spremembo Priloge II za prilagoditev znanstvenemu in tehnološkemu napredku z:(a)dodajanjem ali črtanjem onesnaževal s seznama kategorij onesnaževal iz dela A Priloge II;(b)posodobitvijo metodologije iz dela B Priloge II;(c)uvrstitvijo v del C Priloge II k tej direktivi tistih posebnih onesnaževal povodij, za katera je bilo ugotovljeno, da se uporabljajo OSK, določeni na ravni Unije, kadar je to ustrezno, da se zagotovi usklajeno izvajanje ciljev, ki temelji na znanosti, iz člena 4 Direktive 2000/60/ES in se navedejo ustrezni OSK za navedena onesnaževala v delu C Priloge II k tej direktivi.

4.Komisija pri določanju posebnih onesnaževal povodij, za katera bi bilo morda treba določiti OSK na ravni Unije, upošteva naslednja merila:(a)tveganje, ki ga predstavljajo onesnaževala, vključno z njihovo nevarnostjo, njihovimi koncentracijami v okolju in, koncentracijo, nad katero se lahko pričakujejo učinki, med drugim tudi njihovi kumulativni učinki; [Sprememba 119](b)razlike med nacionalnimi OSK, določenimi za posebna onesnaževala povodij v različnih državah članicah, in stopnjo, do katere je taka razlika upravičena;(c)število držav članic, ki že izvajajo OSK za zadevna posebna onesnaževala povodij.

5.Prednostne snovi, ki so bile zaradi pregleda iz odstavka 1 črtane s seznama prednostnih snovi, ker ne predstavljajo več tveganja na ravni celotne Unije, se vključijo v del C Priloge II, v katerem so navedena posebna onesnaževala povodij in povezani usklajeni OSK, ki jih je treba izvajati, kadar onesnaževala vzbujajo zaskrbljenost na nacionalni ali regionalni ravni, v skladu s členom 8d.

6.Za pomoč Komisiji pri pregledu prilog I in II ECHA pripravi znanstvena poročila. V teh znanstvenih poročilih se upošteva naslednje:(a)mnenja Odbora za oceno tveganja in Odbora za socialno-ekonomsko analizo agencije ECHA;(b)rezultate programov spremljanja, vzpostavljenih v skladu s členom 8 Direktive 2000/60/ES;(c)podatke o spremljanju, zbrane v skladu s členom 8b(4) te direktive;(d)izid pregledov prilog k Direktivi 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta* ter Direktivi (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta**;(e)zahteve za obravnavanje onesnaževanja tal, vključno s povezanimi podatki o spremljanju;(f)raziskovalne programe in znanstvene publikacije Unije, vključno z informacijami, ki izhajajo iz tehnologij daljinskega zaznavanja, opazovanja Zemlje (storitve programa Copernicus), senzorjev in naprav in situ in/ali znanstvenih podatkov, ki jih zagotavljajo državljani, s čimer se izkoriščajo priložnosti, ki jih zagotavljajo umetna inteligenca, napredna analiza in obdelava podatkov;(g)pripombe in informacije ustreznih deležnikov.

6a. Komisija do 12. januarja 2025 pripravi tehnične smernice glede analitskih metod za spremljanje per- in polifluoroalkilnih snovi v okviru parametrov „vsota PFAS“. Komisija do 12. januarja 2026 sprejme delegirani akt v skladu s členom 9a, s katerim spremeni to direktivo, tako da določi standard kakovosti za „vsoto PFAS“ in ustrezno spremeni Prilogo I. [Sprememba 120]

6b. Komisija do ... [dve leti po začetku veljavnosti te direktive] določi tehnične smernice v zvezi z analitskimi metodami za spremljanje bisfenolov, vključno z vsaj bisfenolom A, bisfenolom B in bisfenolom S, v skladu s parametrom „vsota bisfenolov“. Komisija do... [tri leta po začetku veljavnosti te direktive] sprejme delegirani akt v skladu s členom 9a o spremembi te direktive z določitvijo OSK za „vsoto bisfenolov“, pri čemer uporabi pristop relativnega faktorja moči, in z ustrezno spremembo Priloge I. [Sprememba 121]

7.ECHA vsakih šest letvsake štiri leta pripravi in javno objavi poročilo, v katerem so povzete ugotovitve znanstvenih poročil iz odstavka 6. Prvo poročilo se Komisiji predloži …... [Urad za publikacije: vstavite datum = pet lettri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive]. [Sprememba 122]

* Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja podzemne vode (UL L 372, 27.12.2006, str. 19).

** Direktiva (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 435, 23.12.2020, str. 1).“;

„Člen 8a

Posebne določbe za določene snovi

1.Države članice lahko v načrtih za upravljanje povodij, pripravljenih v skladu s členom 13 Direktive 2000/60/ES – brez poseganja v zahteve oddelka 1.4.3 Priloge V k navedeni direktivi glede prikaza splošnega kemijskega stanja ter v cilje in obveznosti iz člena 4(1), točka (a), navedene direktive –, predložijo dodatne karte, ki informacije o kemijskem stanju za eno ali več naslednjih snovi prikazujejo ločeno od informacij za ostale snovi, določenih v delu A Priloge I k tej direktivi:(a)snovi, opredeljene v delu A Priloge I kot snovi, ki se obnašajo kot splošno prisotne PBT;(b)snovi, ki so bile na novo opredeljene v zadnjem pregledu v skladu s členom 8;(c)snovi, za katere je bil v zadnjem pregledu v skladu s členom 8 določen strožji OSK.

Države članice lahko v načrtih upravljanja povodij, pripravljenih v skladu s členom 13 Direktive 2000/60/ES, navedejo obseg kakršnega koli odstopanja od vrednosti OSK za snovi iz prvega pododstavka, točke (a), (b) in (c). Države članice, ki predložijo dodatne karte iz prvega pododstavka, si prizadevajo zagotoviti njihovo medsebojno primerljivost na ravni povodja in Unije ter dajo na voljo podatke v skladu z Direktivo 2003/4/ES, Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta* ter Direktivo (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta**. [Sprememba 123]

2.Države članice lahko snovi, ki so v delu A Priloge I opredeljene kot snovi, ki se obnašajo kot splošno prisotne PBT ter niso več dovoljene in uporabljene v Uniji, spremljajo manj temeljito, kot je to določeno v členu 3(4) te direktive in Prilogi V k Direktivi 2000/60/ES, pod pogojem, da je spremljanje reprezentativno in že obstaja statistično trdno izhodišče za prisotnost teh snovi v vodnem okolju. V skladu s členom 3(6), drugi pododstavek, te direktive bi bilo treba načeloma stanje spremljati vsaka tri leta, razen če je na podlagi tehničnega znanja in strokovne ocene upravičeno spremljanje stanja v drugačnih časovnih presledkih. [Sprememba 124]

3.Države članice od … [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan v mesecu, ki sledi 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] za obdobje dveh let spremljajo prisotnost estrogenih snovi v vodnih telesih z uporabo metod spremljanja, ki temeljijo na učinkih. Spremljanje izvajajo vsaj štirikrat v vsakem obdobju dveh let na mestih, kjer se v skladu s členom 8 Direktive 2000/60/ES in Prilogo V k navedeni direktivi spremljajo trije estrogeni hormoni 7-beta estradiol (E2), estron (E1) in alfa-etinilestradiol (EE2), navedeni v delu A Priloge I k tej direktivi. Države članice lahko v skladu s točko 1.3.1 Priloge V k Direktivi 2000/60/ES uporabljajo mrežo merilnih mest, ki so določena za spremljanje reprezentativnih teles površinskih voda.

3a. Komisija v 12 mesecih po dveletnem obdobju iz odstavka 3 objavi poročilo o zanesljivosti metod, ki temeljijo na učinkih, tako da rezultate, ki temeljijo na učinkih, primerja z rezultati, pridobljenimi z uporabo običajnih metod za spremljanje treh estrogenskih snovi iz odstavka 3, v pričakovanju morebitne določitve sprožitvenih vrednosti, ki temeljijo na učinkih, v prihodnosti.

Potem ko bodo metode, ki temeljijo na učinkih, pripravljene za uporabo tudi pri drugih snoveh, se bo na Komisijo preneslo pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 9a za dopolnitev te direktive, s tem da doda zahtevo, da države članice uporabljajo metode, ki temeljijo na učinkih, vzporedno z običajnimi metodami spremljanja, da bi izvedla spremljanje in ocenila prisotnost teh snovi v vodnih telesih. [Sprememba 125]

* Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).

** Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 172, 26.6.2019, str. 56).“;

„Člen 8b

Nadzorni seznam

1.Komisija je pooblaščena za sprejemanje izvedbenih aktov, da ob upoštevanju znanstvenih poročil, ki jih pripravi ECHA, pripravi nadzorni seznam snovi, za katere je treba zbrati podatke o spremljanju iz držav članic iz celotne Unije, in določi formate, ki jih države članice uporabljajo za poročanje Komisiji o rezultatih tega spremljanja in s tem povezanih informacijah. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 9(2).

Nadzorni seznam vsebuje največ 10najmanj 5 snovi ali skupin snovi naenkrat in, izbranih med tistimi snovmi, za katere informacije, ki so na voljo, tudi v skladu s četrtim pododstavkom, kažejo, da bi lahko na ravni Unije pomenile znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, in za katere ni dovolj podatkov o spremljanju, razen kadar je število snovi ali skupin snovi, za katere informacije, ki so na voljo, kažejo, da bi lahko pomenile znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, manjše od pet, pri čemer nadzorni seznam vsebuje vse navedene snovi.

Nadzorni seznam lahko poleg najmanjšega števila snovi ali skupine snovi vsebuje tudi kazalnike onesnaževanja.

Nadzorni seznam za vsako snov opredeljuje medije spremljanja in možne analitske metode. Ti mediji spremljanja in metode niso nesorazmerno dragi za pristojne organe. [Sprememba 126]

Takoj ko se ugotovijo Ustrezne metode spremljanja za mikroplastiko in izbrane antimikrobične rezistenčne gene se določijo čim prej in najpozneje [prvi dan meseca, ki sledi 18 mesecem po datumu začetka veljavnosti te direktive]. Takoj ko se ugotovijo te metode spremljanja/Takoj ko se te metode spremljanja ugotovijo, se mikroplastiko in izbrane antimikrobične rezistenčne gene vključi, se navedene snovi vključijo na nadzorni seznam v skladu z odstavkom 2. Komisija preuči tudi, ali je treba na nadzorni seznam uvrstiti sulfate, ksantate in nerelevantne metabolite pesticidov (nrM), da bi izboljšali razpoložljivost podatkov o njihovi prisotnosti glede na področje uporabe te direktive. [Sprememba 127]

ECHA pripravi znanstvena poročila za pomoč Komisiji pri izbiri snovi in kazalcev onesnaženja za nadzorni seznam, pri čemer upošteva naslednje informacije: [Sprememba 128](a)rezultate zadnjega rednega pregleda Priloge I k tej direktivi;(b)priporočila deležnikov iz člena 8 Direktive 2008/105/ES;(c)opredelitev vodnih območij s strani držav članic v skladu s členom 5 Direktive 2000/60/ES in rezultate programov spremljanja, vzpostavljenih v skladu s členom 8 navedene direktive;(d)informacije o obsegu proizvodnje, vzorcih uporabe, intrinzičnih lastnostih (po potrebi vključno z velikostjo delcev), koncentracijah v okolju in škodljivih učinkih snovi na zdravje ljudi in vodno okolje, vključno z informacijami, zbranimi v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006, Uredbo (ES) št. 1107/2009, Uredbo (EU) št. 528/2012, Uredbo (EU) 2019/6, Direktivo 2001/83/ES in Direktivo 2009/128/ES;(e)raziskovalne projekte in znanstvene publikacije ter dokaze, vključno z informacijami o trendih in napovedih, ki temeljijo na modeliranju ali drugih napovednih ocenah, ter podatke inpa tudi informacije tehnologijin podatke, zbrane s tehnologijami daljinskega zaznavanja, opazovanjaopazovanjem Zemlje (storitve programa Copernicus), senzorjev in napravsenzorji in napravami in situ ali znanstvene podatke, ki jih zagotavljajo državljani, s čimer se izkoriščajo priložnosti, ki jih zagotavljajopredstavljajo umetna inteligenca, ter napredna analiza in obdelava podatkov.; [Sprememba 129]

ECHA vsaka tri leta pripravi poročilo, ki povzema ugotovitve znanstvenih poročil iz četrtega pododstavka, in ga objavi. Prvo poročilo ECHA bo na voljo do … [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan enaindvajsetega meseca po datumu začetka veljavnosti te direktive].

2.Nadzorni seznam se posodobi do X [Urad za publikacije: vstavite datum = zadnji dan triindvajsetega meseca po datumu začetka veljavnosti te direktive], nato pa vsaj vsakih 36 mesecev ali pogosteje, če se pojavijo novi znanstveni dokazi, zaradi katerih bi bila potrebna posodobitev seznama v obdobju med posameznimi pregledi.

Države članice vsaki dve leti ocenijo vpliv industrijskih dejavnosti, povezanih z energijskim prehodom, na kakovost vode in Komisijo obvestijo o novougotovljenih grožnjah, da lahko ustrezno posodobi nadzorni seznam. Ocena mora biti zlahka dostopna javnosti.

Komisija pri posodabljanju nadzornega seznama odstrani vsako snov z obstoječega nadzornega seznama, za katero meni, da je mogoče oceniti njeno tveganje za vodno okolje brez dodatnih podatkov o spremljanju. Ob posodobitvi nadzornega seznama se lahko posamezna snov ali skupina snovi obdrži na nadzornem seznamu še največ tri leta, kadar so potrebni dodatni podatki o spremljanju za oceno tveganja za vodno okolje. Vsak posodobljeni nadzorni seznam vključuje tudi eno ali več novih snovi, za katere Komisija na podlagi znanstvenih poročil ECHA meni, da obstaja tveganje za vodno okolje. [Sprememba 130]

3.Države članice snovi ali skupino snovi z nadzornega seznama spremljajo na izbranih reprezentativnih postajah za spremljanje v obdobju 24 mesecev. Obdobje spremljanja se začne v šestih mesecih od vključitve snovi na seznam.

Vsaka država članica izbere vsaj eno postajo za spremljanje in še eno, če ima več kot milijon prebivalcev, poleg tega pa še toliko postaj, kolikor znaša količnik med njeno zemljepisno površino v km2 in 60 000 (zaokroženo na najbližje celo število), in še toliko postaj, kolikor znaša količnik med številom njenih prebivalcev in 5 milijoni (zaokroženo na najbližje celo število).

Države članice pri izbiri reprezentativnih postaj za spremljanje, pogostosti spremljanja in sezonskega časovnega razporeda za vsako snov ali skupino snovi upoštevajo vzorce uporabe in možen pojav snovi ali skupine snovi. Spremljanje se izvaja vsaj dvakrat na leto, razen za snovi, ki so občutljive na podnebne ali sezonske spremembe, za katere se spremljanje izvaja pogosteje. Izvajanje je pogostejše, kot je določeno v izvedbenem aktu o vzpostavitvi nadzornega seznama, sprejetem v skladu z odstavkom 1, za snovi, ki so občutljive na podnebne spremembe, tudi deževje, in za snovi, katerih koncentracija bo verjetno dosegla vrh v kratkih obdobjih zaradi sezonskih nihanj pri uporabi teh snovi. [Sprememba 131]

Kadar lahko država članica pridobi in Komisiji predloži zadostne, primerljive, reprezentativne in nedavne podatke o spremljanju za določeno snov ali skupino snovi iz obstoječih programov ali študij spremljanja, se lahko odloči, da ne bo izvajala dodatnega spremljanja v okviru mehanizma nadzornega seznama za navedeno snov ali skupino snovi, pod pogojem, da je bila snov ali skupina snovi nadzorovana z metodologijo, ki je skladna z mediji spremljanja in analitskimi metodami iz izvedbenega akta o vzpostavitvi nadzornega seznama, ter z Direktivo 2009/90/ES*.

4.Države članice dajo na voljo rezultate spremljanja iz odstavka 3 tega člena v skladu s členom 8(4) Direktive 2000/60/ES in izvedbenim aktom o vzpostavitvi nadzornega seznama, sprejetim v skladu z odstavkom 1. Prav tako dajo na voljo informacije o reprezentativnosti postaj za spremljanje in o strategiji spremljanja.

5.ECHA pregleda rezultate spremljanja ob koncu 24-mesečnega obdobja iz odstavka 3 in oceni, katere snovi ali skupine snovi je treba spremljati še 24 mesecev in jih je zato treba ohraniti na nadzornem seznamu ter katere snovi ali skupine snovi se lahko odstranijo z nadzornega seznama.

Kadar Komisija ob upoštevanju ocene ECHA iz prvega pododstavka sklene, da nadaljnje spremljanje ni potrebno za nadaljnjo oceno tveganja za vodno okolje, se ta ocena upošteva pri pregledu Priloge I ali II iz člena 8.

* Direktiva Komisije 2009/90/ES z dne 31. julija 2009 o določitvi strokovnih zahtev za kemijsko analiziranje in spremljanje stanja voda v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES (UL L 201, 1.8.2009, str. 36).“;

„Člen 8ba

Komisija najpozneje ... [eno leto po začetku veljavnosti te direktive] predloži oceno učinka, v kateri preuči vključitev mehanizma razširjene odgovornosti proizvajalca v to direktivo, kar zagotovi, da proizvajalci, ki dajejo na trg proizvode, ki vsebujejo katero koli od snovi ali spojin iz Priloge I, ter snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost in so vključene na nadzorni seznam v skladu s to direktivo, prispevajo k stroškom programov spremljanja, oblikovanih v skladu s členom 8 Direktive 2000/60/ES. Tej oceni učinka se po potrebi priloži zakonodajni predlog za revizijo te direktive.“; [Sprememba 132]

„Člen 8bb

Evropski instrument za spremljanje

Komisija do ... [eno leto po začetku veljavnosti te direktive] vzpostavi skupni instrument za spremljanje, namenjen upravljanju zahtev za spremljanje, kadar to zahtevajo države članice.

Komisija opredeli njegovo delovanje, ki med drugim zajema naslednje:(a) prostovoljno naravo uporabe instrumenta, ki ne posega v že vzpostavljene ureditve držav članic;(b) operativne postopke za države članice, ki nameravajo uporabiti instrument za spremljanje, ki med drugim zajemajo zahtevano uradno obveščanje Komisije o njihovih posebnih potrebah ali zmogljivostih za spremljanje, natančnih protokolih za upravljanje vzorcev in časovnem obdobju, v katerem nameravajo sodelovati v instrumentu;(c) vire financiranja, ki lahko vključujejo ustrezne strukturne sklade in programe Unije, ter prispevke zasebnega sektorja, tudi v okviru mehanizma razširjene odgovornosti proizvajalca, ko bo vzpostavljen v skladu s členom 8ba.“; [Sprememba 133]

„Člen 8d

Posebna onesnaževala povodij

1.Države članice določijo in uporabljajo OSK za posebna onesnaževala povodij, zajeta v kategorijah iz dela A Priloge II k tej direktivi, kadar ta onesnaževala na podlagi analiz in pregledov iz člena 5 Direktive 2000/60/EU v skladu s postopkom iz dela B Priloge II k tej direktivi predstavljajo tveganje za vodna telesa na enem ali več njihovih vodnih območjih.

Države članice do [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan v mesecu, ki sledi 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] obvestijo ECHA o OSK iz prvega pododstavka. ECHA zagotovi, da so navedene informacije javno dostopne.

2.Kadar so OSK za posebna onesnaževala povodij določeni na ravni Unije in navedeni v delu C Priloge II v skladu s členom 8, imajo navedeni OSK prednost pred OSK za posebna onesnaževala povodij, določenimi na nacionalni ravni v skladu z odstavkom 1. Navedene OSK, določene na ravni Unije, države članice uporabljajo tudi za ugotavljanje, ali posebna onesnaževala povodij, navedena v delu C Priloge II, predstavljajo tveganje.

3.V skladu z opredelitvijo iz člena 2(24) Direktive 2000/60/ES se za dobro kemijsko stanje vodnega telesa zahteva skladnost z veljavnimi nacionalnimi OSK ali OSK, določenimi na ravni Unije, kakor je ustrezno.

3a. Države članice lahko pri določanju in uporabi OSK za onesnaževala, značilna za povodje, upoštevajo biološko dostopnost kovin.“; [Sprememba 134]

„1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(8) ter člena 8(3), (6a), (6b) in člena 8a(3a) se prenese na Komisijo za 6 let od ... [Urad za publikacije: vstavite datum = datum začetka veljavnosti te direktive]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje 9 mesecev pred koncem šestletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.“; [Sprememba 135]

„1. Prenos pooblastila iz člena 3(8) ter člena 8(3), (6a), (6b) in člena 8a(3a) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, navedenega v njem. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, kot je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.“; [Sprememba 136]

„3a. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.“; [Sprememba 137]

„5. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 3(8)ter člena 8(3), 6(a), (6b) ali člena 8a(3a), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“; [Sprememba 138]