A.ker Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in človekovih pravic, tudi pravic pripadnikov manjšin, kot so določene v členu 2 PEU in navedene v Listini ter vključene v mednarodne pogodbe o človekovih pravicah; ker na teh vrednotah, ki so skupne državam članicam, temeljijo pravice prebivalcev EU;

B.ker vsako očitno tveganje, da bi država članica hudo kršila vrednote iz člena 2 PEU, ne zadeva zgolj posamezne države članice, v kateri je tveganje prisotno, temveč vpliva na druge države članice, vzajemno zaupanje med njimi, samo naravo EU in temeljne pravice njenih državljanov na podlagi prava EU;

C.ker področje uporabe člena 7 PEU v nasprotju s členom 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ni omejeno na obveznosti iz Pogodb in ker lahko EU oceni obstoj očitnega tveganja hujše kršitve skupnih vrednot na področjih, ki so v pristojnosti držav članic;

D.ker je Svet leta 2018 na predlog Evropskega parlamenta začel postopek iz člena 7(1) PEU, da bi obravnaval očitno tveganje, da Madžarska huje krši vrednote iz člena 2 PEU; ker je od začetka postopka v Svetu potekalo šest zaslišanj o razmerah na Madžarskem v okviru postopka iz člena 7(1) PEU, vendar Svet še ni poskušal ugotoviti, ali takšno tveganje obstaja, in na madžarsko vlado ni naslovil nobenih priporočil;

E.ker je uredba o pogojevanju s pravno državo izjemno pomembna, saj je instrument, ki omogoča učinkovito zaščito sredstev EU;

F.ker se je Komisija odločila, da Madžarski v okviru načrta REPowerEU dodeli 0,9 milijarde EUR predhodnega financiranja; ker je takšno predhodno financiranje lahko brez pogojev, vendar ne brez nadzora;

G.ker je Parlament v resoluciji z dne 15. septembra 2022 ocenil, da so se od začetka postopka v skladu s členom 7(1) PEU na Madžarskem ohranile ali znatno povečale številne težave v zvezi s spoštovanjem vrednot iz člena 2 PEU, med drugim glede neodvisnosti sodstva, korupcije, nasprotja interesov, neodvisnosti in pluralnosti medijev, delovanja ustavnega in volilnega sistema ter državljanskega prostora;

H.ker se je od sprejetja omenjene resolucije na nekaterih od teh področij stanje nekoliko izboljšalo, na večini področij je še vedno zaskrbljujoče, na nekaterih drugih področjih pa se je še poslabšalo; ker so se zaradi ukrepov madžarske vlade pojavile nove resne težave;

I.ker se je aprila 2024 več deset tisoč Madžarov odpravilo na ulice, da bi protestirali proti ugrabitvi države in korupciji;

J.ker je madžarska vlada v letu 2023 sprejela zakonodajni sveženj pravosodnih reform, s da bi izboljšala nekatere vidike neodvisnosti sodstva, med drugim s krepitvijo neodvisnosti nacionalnega sodnega sveta; ker neizčrpen seznam resnih pomanjkljivosti, ki so povezane s pravno državo v pravosodnem sistemu in ostajajo nerešene, vključuje:–pravila v zvezi z neodstavljivostjo sedanjega predsednika Kurie, madžarskega vrhovnega sodišča,–pomanjkanje pravih zaščitnih ukrepov in jamstev za neodvisnost Kurie,–to, da sistem za dodeljevanje zadev v Kurii ni pregleden in avtomatiziran in da so nepregledna tudi pravila o sestavi senatov,–politične in upravne pritiske na neodvisnost nacionalnega sodnega sveta in njegovih članov, vključno s kampanjami blatenja,–pravila v zvezi z imenovanjem, napredovanjem in neodstavljivostjo sodnikov,–pomanjkanje pomembnih zaščitnih ukrepov in jamstev za neodvisnost sodnikov, ki pregledujejo upravne odločbe,–vse več ovir za predložitev zadev v predhodno odločanje Sodišču Evropske unije (Sodišče),–pomanjkljiva pravila o imuniteti in disciplinskih postopkih zoper tožilce in sodnike,–politično vmešavanje v delo tožilstev in posameznih tožilcev,–pomanjkanje učinkovitih podpornih storitev za žrtve kaznivih dejanj;

K.ker neizčrpen seznam dolgotrajnih resnih pomanjkljivosti na področju boja proti korupciji in nasprotju interesov vključuje:–odsotnost rezultatov preiskav, pregonov in pravnomočnih sodb v zvezi s primeri korupcije na visoki ravni,–odsotnost strogih predpisov o lobiranju, pojavu vrtljivih vrat in učinkovitem nadzoru nad prijavami premoženja,–nezadostne pristojnosti, pooblastila in dostop do informacij in ustreznih virov organa za integriteto,–neizvajanje javnega posvetovanja in razprave o protikorupcijskih ukrepih,–pomanjkanje odgovornosti tožilstev, tudi v primerih malomarnosti, kršitev dolžnosti in kaznivih ravnanj,–politično vmešavanje v delo tožilstev pri pregonu korupcijskih in kazenskih primerov na visoki ravni;

L.ker neizčrpen seznam dolgotrajnih resnih pomanjkljivosti na področju svobode in pluralnosti medijev vključuje:–pomanjkanje funkcionalne neodvisnosti organa za medije in koordinatorja digitalnih storitev,–pomanjkanje uredniške in finančne neodvisnosti javnih medijev ter pomanjkanje pluralnosti političnih stališč v javnih medijih, ki jih vladajoča večina uporablja za politično propagando,–zlorabo državnega oglaševanja v provladnih medijih ter pomanjkanje pravil in preglednosti na tem področju,–kampanje blatenja neodvisnih novinarjev in medijev,–vse več omejitev dostopa do informacij javnega značaja,–neizvedba prave preiskave o uporabi vohunske programske opreme, katere tarča so bili preiskovalni novinarji in medijski delavci,–koncentracijo medijskega trga in prevelik vpliv vlade na medijski prostor (tudi prek srednjeevropske tiskovne in medijske fundacije z madžarsko kratico KESMA),–morebitno izpostavljenost medijev in novinarjev preiskavam Urada za zaščito suverenosti (SPO);

M.ker neizčrpen seznam dolgotrajnih resnih pomanjkljivosti na področju ustavnega in volilnega sistema ter sistema zavor in ravnovesij vključuje:–odsotnost pravičnih pogojev za volilno kampanjo med volitvami na lokalni in nacionalni ravni ter pogoste spremembe volilnega zakonika,–nezadostno preglednost in odgovornost v postopku priprave in sprejemanja zakonov,–nadaljevanje uradnega „stanja nevarnosti“, na podlagi katerega so vladi podeljena obsežna izredna pooblastila in ki ji omogoča, da z izrednimi vladnimi odloki razveljavlja zakone na višji ravni,–neizvajanje pravega javnega posvetovanja o pomembnih zakonih,–zmanjševanje vloge neodvisnih organov in pritisk na njihovo neodvisnost,–uporabo omnibusnih zakonov za spreminjanje različnih zakonov;

N.ker neizčrpen seznam dolgotrajnih resnih pomanjkljivosti na področju delovanja civilne družbe vključuje:–zastraševalni učinek različnih zakonov, katerih cilj je omejiti obstoj in delovanje neodvisnih organizacij civilne družbe, kot sta zakon o preglednosti organizacij, ki prejemajo tuja sredstva, in zakon o zaščiti nacionalne suverenosti,–kampanje blatenja in nadlegovanje predstavnikov organizacij civilne družbe,–pomanjkanje javnih sredstev za neodvisne organizacije civilne družbe in finančno podporo provladnim organizacijam ali organizacijam, ki so povezane z vlado,–možnost, da Urad za zaščito suverenosti uvede nadzor ali preiskave zoper organizacije civilne družbe in njihove predstavnike;

O.ker neizčrpen seznam dolgotrajnih resnih pomanjkljivosti na področju zaščite finančnih interesov EU vključuje:–delovanje organov, ki izvršujejo proračun EU,–sistemske nepravilnosti, pomanjkljivosti in slabosti pri javnem naročanju, vključno z velikim deležem razpisnih postopkov z eno samo ponudbo in pomanjkanjem konkurence v sistemu javnih naročil,–pomanjkljivosti v revizijskih in kontrolnih mehanizmih za zagotavljanje ustrezne uporabe sredstev EU,–nezadostne zmogljivosti za preprečevanje in kaznovanje goljufij, korupcije ali drugih kršitev prava EU, povezanih z izvrševanjem proračuna EU ali zaščito finančnih interesov EU,–neustrezno uporabo orodja ARACHNE,–nepreglednost pri uporabi sredstev EU s strani fundacij za upravljanje premoženja v javnem interesu,–nesodelovanje Madžarske pri Evropskem javnem tožilstvu (EJT);

P.ker neizčrpen seznam dolgotrajnih resnih pomanjkljivosti na področju spoštovanja načel in pravil enotnega trga vključuje:–diskriminatorne prakse proti podjetjem, ki delujejo na področjih, ki so opredeljena kot strateško pomembna za madžarsko vlado,–zlorabo javne in zakonodajne pristojnosti ter uporabo tehnik ustrahovanja gospodarskih subjektov, ki delujejo na področjih, ki so opredeljena kot strateško pomembna za madžarsko vlado;

Q.ker madžarska vlada tudi ni obravnavala drugih pomislekov iz resolucije Parlamenta z dne 15. septembra 2022, ki se nanašajo na temeljne pravice, kot so:–akademska svoboda,–svoboda veroizpovedi,–pravica do enake obravnave, vključno s pravicami LGBTIQ,–pravice pripadnikov manjšin, kot so Romi in Judje; zaščita pred sovražnimi izjavami zoper manjšine,–temeljne pravice migrantov, prosilcev za azil in beguncev,–ekonomske in socialne pravice;

R.ker je zakon o zaščiti nacionalne suverenosti začel veljati 23. decembra 2023; ker je bil zato ustanovljen nov Urad za zaščito suverenosti in spremenjen kazenski zakonik, da bi se v njem med drugim določila zaporna kazen za uporabo sredstev iz tujine za politične kampanje; ker je komisarka Sveta Evrope za človekove pravice v svoji izjavi z dne 27. novembra 2023 navedla, da osnutek tega zakona pomeni veliko tveganje za človekove pravice in ga je treba odpraviti; ker je Beneška komisija v svojem mnenju z dne 18. marca 2024 ugotovila, da so omejitve glede tujega financiranja političnih strank in volilnih kampanj običajne in načeloma skladne z najboljšimi mednarodnimi praksami in standardi, vendar s pravnimi spremembami ni jasno opredeljeno, katere vrste dejavnosti v okviru kampanj so prepovedane in kako dokazati, da so bile financirane iz tujih sredstev; ker je Beneška komisija v svojem mnenju opozorila tudi, da v spremembah ni upoštevano sodelovanje političnih strank na mednarodni ravni, ni izključeno financiranje s strani mednarodnih organizacij in ni predvideno spoštovanje mednarodnih obveznosti, med drugim obveznosti, ki izhajajo iz članstva v EU; ker se je Komisija 7. februarja 2024 odločila, da proti Madžarski začne postopek za ugotavljanje kršitev, saj je menila, da zakonodaja krši več določb primarnega in sekundarnega prava EU, vključno z demokratičnimi vrednotami EU, načelom demokracije in volilnimi pravicami državljanov EU, ter več temeljnih pravic iz Listine, kot so pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravica do varstva osebnih podatkov, svoboda izražanja in obveščanja, svoboda združevanja, volilne pravice državljanov EU, pravica do učinkovitega pravnega sredstva in poštenega sojenja, privilegij zoper samoobtožbo in varovanje poklicne skrivnosti odvetnikov, zahteve prava EU v zvezi z varstvom podatkov in več pravil, ki se uporabljajo za enotni trg;

S.ker je po sprejetju vmesnega poročila Sodišče EU v sodbi v zadevi C-823/21 Sodba Sodišča z dne 22. junija 2023, Komisija proti Madžarski, C-823/21, ECLI:EU:C:2023:504., Komisija proti Madžarski, razsodilo, da Madžarska s tem, ko je za prošnjo za mednarodno zaščito zahtevala izjavo o nameri na madžarskem veleposlaništvu v tretji državi, ni izpolnila svojih obveznosti iz azilnega prava EU;

T.ker je v sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) z dne 10. novembra 2022 v zadevi Bakirdzi in E.C. proti Madžarski (49636/14 in 65678/14), ki sta postali pravnomočni 3. aprila 2023, in z dne 30. marca 2023 v zadevi Szolcsán proti Madžarski (24408/16), ki je postala pravnomočna 30. junija 2023, ESČP ugotovilo kršitve v zvezi z volilno pravico volivcev narodnostnih manjšin in v zvezi z izobraževanjem romskih otrok v ločenih razredih ali šolah, ne da bi bili sprejeti ustrezni ukrepi za odpravo neenakosti;

U.ker je Odbor ministrov Sveta Evrope v svojih sklepih v zvezi s pričakovanim okrepljenim nadzorom nad izvrševanjem sodb ESČP v zadevah in skupinah zadev Szabó in Vissy proti Madžarski Sodba ESČP z dne 12. januarja 2016, Szabó in Vissy proti Madžarski, 37148/14, ki je postala pravnomočna 6. junija 2016., Gazsó proti Madžarski Sodba ESČP z dne 16. julija 2016, Gazsó proti Madžarski, 48322/12, ki je postala pravnomočna 16. oktobra 2015., Ilias in Ahmed proti Madžarski Sodba ESČP z dne 14. marca 2017, Ilias in Ahmed proti Madžarski, 47287/15. in Baka proti Madžarski Sodba ESČP z dne 23. junija 2016, Baka proti Madžarski, 20261/12. ponovno izrazil zaskrbljenost zaradi neizvršitve teh sodb;

V.ker je Skupina držav proti korupciji (GRECO) v svojem ocenjevalnem poročilu petega ocenjevalnega kroga o Madžarski izrazila številne pomisleke glede učinkovitosti okvira, ki je na Madžarskem vzpostavljen za preprečevanje korupcije pri osebah z najvišjimi izvršilnimi funkcijami ter članih madžarske nacionalne policije in nacionalne varnostne službe; ker je Skupina držav proti korupciji navedla, da je skupna in splošna značilnost javne uprave in organov kazenskega pregona na Madžarskem, da je večina ukrepov za integriteto in preprečevanje korupcije namenjena za uradnike na nižjih in srednjih ravneh, medtem ko je okvir integritete, ki velja za osebe z najvišjimi izvršilnimi funkcijami, zelo šibek, pogoji za imenovanje višjih vodstvenih delavcev v policiji in nacionalni varnostni službi pa povzročajo tveganje politizacije;

W.ker je Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti v svojem poročilu pozdravila nekatere pozitivne dosežke na Madžarskem, vendar je izrazila zaskrbljenost zaradi ukinitve organa za enako obravnavo, stigmatizacije študentov iz zapostavljenih okolij in družin z nizkimi dohodki, kot so romski študenti, ter znatnega poslabšanja človekovih pravic oseb LGBTI, vse bolj ksenofobičnega javnega diskurza in političnega govora, zlasti usmerjenega proti beguncem, prosilcem za azil in migrantom, muslimanom in osebam LGBTI, izredno omejene učinkovitosti pravnega okvira o sovražnem govoru, neizvajanja nacionalnih strategij socialnega vključevanja, ukinitev državne podpore za vključevanje beguncev in oseb s subsidiarno zaščito ter omejenega dostopa do azila v državi;

X.ker je Odbor OZN za odpravo diskriminacije žensk v svojih sklepnih ugotovitvah izrazil zaskrbljenost glede spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter dejstva, da madžarska politika enakosti temelji izključno na konceptu družine in da je glavna vloga ženske biti žena in mati, ter Madžarski priporočil, naj sprejme ukrepe za odpravo javnega diskurza proti enakosti spolov;

Y.ker je predstavnica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi za svobodo medijev v svoji izjavi po uradnem obisku na Madžarskem navedla, da se ob pregledu stanja svobode medijev na Madžarskem kaže, da je vzpostavljen sistemski pristop, v katerem niso zagotovljeni enaki osnovni pogoji za izražanje vseh stališč;

Z.ker je Svet v priporočilu v zvezi z nacionalnim reformnim programom Madžarske za leto 2023 in mnenje Sveta o konvergenčnem programu Madžarske za leto 2023 (COM(2023)0617) Madžarski priporočil, naj sprejme ukrepe za izboljšanje ustreznosti sistema socialne pomoči, izboljšanje dostopa do učinkovitih aktivnih ukrepov trga dela, zagotovitev učinkovitega socialnega dialoga ter izboljšanje regulativnega okvira in konkurence na področju storitev v skladu z načeli enotnega trga in pravne države;

AA.ker madžarska vlada ni izvršila številnih sodb madžarskega ustavnega sodišča, Sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s kršitvami vrednot iz člena 2 PEU s strani Madžarske ter ni upoštevala velike večine priporočil iz poročila Komisije o stanju pravne države za leto 2023 ali priporočil drugih mednarodnih organov, kot so GRECO, Beneška komisija in drugi;