P9_TA(2024)0380Nove navedbe o ruskem vmešavanju v Evropski parlament in v bližnje evropske volitve ter posledice za UnijoResolucija Evropskega parlamenta z dne 25. aprila 2024 o novih navedbah o ruskem vmešavanju v Evropski parlament in v bližnje evropske volitve ter posledicah za Evropsko unijo (2024/2696(RSP))Evropski parlament,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. februarja 2024 o ruski aferi: obtožbe o vmešavanju Rusije v demokratične procese v Evropski uniji Sprejeta besedila, P9_TA(2024)0079.,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. julija 2023 o priporočilih za reformo pravil Evropskega parlamenta o preglednosti, integriteti, odgovornosti in boju proti korupciji Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0292.,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2023 o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah UL C, C/2023/1226, 21.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/1226/oj.,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2022 o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah UL C 347, 9.9.2022, str. 61.,

–ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o odnosih med EU in Rusijo, zlasti svoje resolucije z dne 23. novembra 2022 o uvrstitvi Ruske federacije med države, ki podpirajo terorizem UL C 167, 11.5.2023, str. 18.,

–ob upoštevanju poročila Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) z dne 23. januarja 2024 z naslovom 2. poročilo ESZD o tujem manipuliranju z informacijami in grožnjah vmešavanja – okvir za mrežno obrambo,

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. decembra 2023 o obrambi demokracije (COM(2023)0630) in v njem navedenih predlogov za sveženj za obrambo demokracije,

–ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 17. aprila 2024,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. marca 2022 o ruski agresiji proti Ukrajini UL C 125, 18.3.2022, str. 2.,

–ob upoštevanju Poslovnika Evropskega parlamenta in kodeksa ravnanja za poslance Evropskega parlamenta,

–ob upoštevanju člena 132(2) in (4) Poslovnika

A.ker poročajo o vse pogostejših poskusih državnih in nedržavnih akterjev iz tretjih držav, da bi neposredno ali posredno posegli v demokratično odločanje in volilne procese v Uniji in njenih državah članicah; ker obstajajo jasni dokazi o tovrstnih poskusih Rusije, da bi se vmešavala v volilne procese in politično odločanje po vsem svetu, zlasti proti EU in njenim državam članicam, z uporabo najrazličnejših metod hibridnega vojskovanja, ki so del širše strategije ogrožanja pravilnega delovanja evropskih demokratičnih procesov in zakonodajnih postopkov; ker so te metode med drugim kibernetski napadi, tudi na Evropski parlament, zajemanje pripadnikov elit, tj. evropskih nosilcev odločanja, vplivanje na volitve ter financiranje gibanj in lobijev;

B.ker nove študije in poročila kažejo, da so znane dezinformacijske mreže v zadnjih mesecih okrepile dejavnosti širjenja prokremeljskega diskurza v družbenih medijih, zlasti na platformah, kot sta X (prej Twitter) in TikTok; ker obstajajo dokazi, da ruska vplivna omrežja uporabljajo umetno inteligenco in bote v družbenih medijih ter objavljajo številne politične oglase, kupljene prek lažnih računov; ker uporabljajo tudi tradicionalne medije, da bi svoje interese uvrstili na politično agendo; ker se je ta hibridna vojna začela že pred rusko nezakonito vojaško agresijo na Ukrajino in se še vedno nadaljuje ter to vojno podpira; ker to tuje vmešavanje pomeni obliko zunanjega pritiska, ki lahko učinkovito ogrozi uveljavljanje suverenosti EU in držav članic;

C.ker Rusija sistematično vzdržuje stike s skrajno desnimi in skrajno levimi strankami ter drugimi osebnostmi in gibanji, da bi pridobila podporo institucionalnih akterjev v Uniji in tako legitimizirala svoja nezakonita in kazniva dejanja; ker je analiza vzorcev glasovanja in govorov v Evropskem parlamentu pokazala, da so te stranke Rusiji najbolj naklonjene, vključno s skrajnimi pozivi k uničenju Evrope, kot je bil tisti, ki ga je januarja 2024 izrekel evropski poslanec Miroslav Radačovský, ki je prav tako iz ruskih virov prejel plačilo za opazovanje parlamentarnih volitev v Rusiji leta 2021; ker madžarska stranka Fidesz širi prokremeljska sporočila in propagando;

D.ker so tudi v osrednjih političnih strankah politiki, ki so razumevajoči do ruskih stališč (nem. Russlandversteher); ker je bilo več javnih osebnosti iz držav članic EU, tudi nekdanji voditelji in člani vlad, med katerimi je najvidnejši Gerhard Schröder, na dobro plačanih položajih v energetskih podjetjih, ki so pod kremeljskim nadzorom; ker so se nekateri od njih tudi po obsežni agresiji na Ukrajino odločili, da ne bodo odstopili in so še naprej prejemali krvavi kremeljski denar, pri čemer so bile molče vpletene tudi njihove politične stranke; ker še naprej uporabljajo svoj proruski vpliv na domačem in evropskem političnem prizorišču;

E.ker je Rusija pod predsednikom Putinom opredelila demokracijo, človekove pravice in evropski način življenja kot grožnjo svoji diktatorski vladi in zato že leta izvaja strategijo, katere cilj je sistematično oslabiti in nazadnje uničiti demokracije, tako v EU kot v državah kandidatkah, kot so Ukrajina, Gruzija, Moldavija, države Zahodnega Balkana ter druge sosednje države, kot je Armenija;

F.ker so glede na poročila medijev, ki so jih potrdile poljske, češke in belgijske varnostne službe ter belgijski in češki premier, ruska vlada in njeni pomagači nekatere poslance Evropskega parlamenta in kandidate na bližnjih evropskih volitvah plačevali za širjenje propagande in dezinformacij in vplivanje na te volitve v več evropskih državah;

G.ker je češko zunanje ministrstvo 27. marca 2024, potem ko je razkrilo prorusko mrežo, ki je prek novičarskega portala Voice of Europe s sedežem v Pragi poskušala izvajati operacije vplivanja s posledicami za Češko in EU, sporočilo, da je uvedlo sankcije proti ukrajinskemu oligarhu Viktorju Medvedčuku, zavezniku ruskega predsednika Vladimirja Putina, zaradi izvajanja ruske operacije vplivanja s češkega ozemlja z uporabo tega novičarskega portala, pa tudi proti posredniku Artemu Marčevskemu zaradi njegovih dejavnosti, katerih cilj je bil spodkopati evropsko podporo Ukrajini in vplivati na volitve v Evropski parlament leta 2024, tako da je EU prikazoval kot vojnega hujskača, Ukrajino pa kot brezupno skorumpirano državo; ker so oblasti kmalu po tem razkritju zaprle spletno stran omenjenega portala, vendar je bila 11. aprila 2024 spet vzpostavljena s spletnega mesta nekega ponudnika storitev v oblaku in spletnih storitev s sedežem v Kazahstanu;

H.ker je belgijski premier Aleksander De Croo 28. marca 2024 med razpravo v belgijskem parlamentu izjavil, da se je v preiskavah, ki so jih belgijske obveščevalne službe izvedle v sodelovanju s češkimi kolegi, izkazalo, da je Rusija navezala stike z evropskimi poslanci in nekaterim celo plačala za širjenje ruske propagande; ker je nato De Croo 12. aprila 2024 napovedal začetek kazenskega pregona, zahteval nujno srečanje Agencije Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter pozval k razširitvi mandata Evropskega urada za boj proti goljufijam in Evropskega javnega tožilstva;

I.ker je poljska agencija za notranjo varnost 28. marca 2024 izjavila, da je v sodelovanju z drugimi evropskimi varnostnimi službami izvedla preiskavo o domnevnem ruskem vohunjenju prek portala Voice of Europe, med katero so bile zasežene velike količine gotovine, ki je privedla do obtožnice proti poljskemu državljanu, osumljenemu vohunjenja za Rusijo; ker naj bi se po navedbah agencije za notranjo varnost ta posameznik infiltriral v parlamentarne kroge na Poljskem in v EU ter deloval po naročilu ruskih obveščevalnih služb, ki so ga tudi financirale;

J.ker so avstrijske oblasti 29. marca 2024 aretirale nekdanjega avstrijskega obveščevalca na podlagi številnih obtožb, da je ruskim obveščevalnim službam posredoval podatke iz mobilnih telefonov nekdanjih visokih avstrijskih uradnikov, sodeloval pri načrtovanju vloma v stanovanje znanega novinarja in pripravil „predloge za izboljšanje stanja“ po umoru v Nemčiji, ki ga je naročila Rusija; ker je bil aretirani obveščevalec v tesnem stiku s politiki skrajne desnice Avstrijske stranke svobodnjakov (FPÖ) v državnem parlamentu in vladi;

K.ker so 16. aprila 2024 mediji poročali, da je ameriški zvezni preiskovalni urad (FBI) decembra lani v New Yorku zaslišal nemškega poslanca AfD Maximiliana Kraha, vodilnega kandidata stranke Alternative für Deutschland (AfD) na evropskih volitvah in člana Odbora Evropskega parlamenta za mednarodno trgovino in Pododbora za varnost in obrambo, zaradi suma, da je prejemal denar od agentov Kremlja; ker so 23. aprila 2024 mediji poročali, da je bil zaradi suma vohunjenja za Kitajsko aretiran pomočnik poslanca Evropskega parlamenta Maximiliana Kraha, kar kaže na vzorec sodelovanja z zlonamernimi tujimi akterji, ki poskušajo spodkopati evropske demokratične vrednote in procese;

L.ker so nemške oblasti 18. aprila 2024 na Bavarskem aretirale dva domnevna saboterja, ki naj bi si v imenu ruske obveščevalne službe ogledovala vojaške objekte kot morebitne tarče bombnih napadov ali požigov, da bi spodkopala nemško podporo Ukrajini v vojni proti Rusiji; ker aretaciji pričata o tem, da dejavnosti ruskih tajnih služb očitno dobivajo nove razsežnosti, saj poleg dezinformacijskih kampanj in kibernetskih napadov vključujejo napade na vojaške objekte;

M.ker neka češka medijska hiša trdi, da imajo češke tajne službe zvočne posnetke, ki potrjujejo plačilo denarja ruskega izvora Petru Bystronu, ki je kandidat za evropske volitve, poslanec nemškega zveznega parlamenta in govorec stranke AfD za zunanjo politiko; ker je bilo po poročanju nemškega časopisa Der Spiegel plačilo izvedeno v gotovini med tajnimi sestanki v Pragi ali prek kriptovalute; ker so tudi ugledne nemške medijske hiše nedavno razkrile, da je bil uslužbenec poslanca AfD v nemškem zveznem parlamentu identificiran kot kontaktna oseba za zvezno varnostno službo Ruske federacije (FSB); ker so po poročanju medijev nemški organi isto osebo ob vstopu v Nemčijo iz Rusije dvakrat preverili, pri sebi pa je imela 9 000 EUR gotovine;

N.ker je francoska vladna agencija Viginum, pristojna za odkrivanje tujega digitalnega vmešavanja, 12. februarja 2024 objavila poročilo s podrobnim opisom obsežne ruske dezinformacijske kampanje, poimenovane Portal Kombat, ki jo sestavlja 193 spletišč, katerih naloga je širjenje proruskega diskurza med rusko govorečim in evropskim prebivalstvom po vsej Evropi in v Združenih državah Amerike; ker so francoske oblasti konec leta 2023 namignile, da so bile Davidove zvezde, naslikane na več lokacijah v Parizu, del destabilizacije, ki jo je vodil proruski poslovnež iz Moldavije;

O.ker so medijske analize pokazale, da je od avgusta 2023 v razpravah in intervjujih, ki jih je organiziral Voice of Europe, sodelovalo 16 skrajnodesničarskih poslancev Evropskega parlamenta iz Nemčije, Francije, Nizozemske, Italije, Slovaške, Estonije, Španije, Hrvaške, Danske in Belgije; ker je velika večina teh politikov nagnjena k normalizaciji izražanja sovraštva in nestrpnosti na podlagi rase, nacionalnega porekla ali spolne usmerjenosti in prikazuje Rusijo kot pristno varuhinjo tradicionalnih družinskih vrednot; ker javni diskurz teh politikov ustvarja nevarne delitve v družbi kot celoti in ogroža demokracijo;

P.ker so preiskovalni novinarji razkrili tajni dodatek k uradnemu zunanjepolitičnemu konceptu Ruske federacije, v katerem rusko zunanje ministrstvo poziva k „napadalni informacijski kampanji“ in drugim ukrepom na „vojaško-političnem, gospodarskem, trgovinskem in informacijsko psihološkem področju“ proti „koaliciji neprijateljskih držav“ pod vodstvom Združenih držav Amerike, in ugotavlja, da je „pomembno vzpostaviti mehanizem za iskanje ranljivih točk njihovih zunanjih in notranjih politik, da bi razvili praktične ukrepe za oslabitev nasprotnikov Rusije“ in da bo izid ruske vojne v Ukrajini „v veliki meri določil okvir prihodnjega svetovnega reda“;

Q.ker je nedavna študija Komisije Evropska komisija, Generalni direktorat za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo, „Akt o digitalnih storitvah: – Application of the risk management framework to Russian disinformation campaigns (Uporaba okvira za obvladovanje tveganja za ruske dezinformacijske kampanje), Urad za publikacije Evropske unije, 2023, https://data.europa.eu/doi/10.2759/764631. pokazala, da so v prvem letu ruske vojne proti Ukrajini spletne platforme Kremlju omogočile izvedbo obsežne dezinformacijske kampanje, usmerjene proti Evropski uniji in njenim zaveznikom, ki je dosegla skupaj najmanj 165 milijonov ljudi in imela vsaj 16 milijard ogledov; ker rusko financiranje političnih dejavnosti in politikov v Evropski uniji prav tako prispeva k širšemu dosegu prokremeljske propagande, kar nesorazmerno negativno vpliva na državljansko razpravo na spletu;

R.ker Rusija s tem, ko goji stike in odnose, poskuša okrepiti politični in gospodarski vpliv, da bi destabilizirala demokracijo v Evropski uniji; ker so mediji poročali o stikih med nekaterimi separatisti v Kataloniji, saj sta se na predvečer nezakonitega referenduma v Kataloniji oktobra 2017 v Barceloni sešla nekdanji ruski diplomat Nikolaj Sadovnikov in takratni separatistični voditelj in nekdanji predsednik Katalonije Carles Puigdemont, ki je zdaj evropski poslanec; ker nekateri poslanci Evropskega parlamenta ter poslanci nacionalnih in regionalnih parlamentov vztrajno izražajo stališča, ki bi jih lahko šteli za proruska, na primer da Ukrajino obtožujejo za začetek konflikta, da so se kot neuradni opazovalci udeležili volitev na Krimu, si želijo ukrajinskega vojaškega poraza, izražajo dvom, da se bo Ukrajina lahko pridružila EU, nasprotujejo nadaljnjim pošiljkam orožja v Ukrajino in se zavzemajo za to, da se vlada v Kijevu odreče svojemu ozemlju; ker je bila marca delegacija poslancev bavarskega deželnega parlamenta iz stranke AfD povabljena k opazovanju tako imenovanih predsedniških volitev, ki so jih nato v javnih izjavah ocenili kot odprte, demokratične in svobodne;

S.ker Kremelj financira in podpira več skrajno desnih strank v Evropi in je med drugim leta 2013 stranki Marine Le Pen zagotovil posojilo v višini 9,4 milijona EUR; ker so odtlej Marine Le Pen in člani njene stranke še okrepili svoje prokremeljsko stališče z udeležbo na političnih dogodkih v Rusiji, vključno s sodelovanjem v nelegitimnih misijah za opazovanje volitev med regionalnimi ali nacionalnimi volitvami;

T.ker je več preiskav razkrilo kršitve volilnih pravil zaradi ruskega vpliva, oziroma izogibanje tem pravilom, zlasti veljavnim predpisom o preglednosti financiranja volilnih kampanj, z obtožbami o prikritem financiranju iz virov zunaj EU, zlasti iz Rusije;

U.ker obstajajo verodostojni dokazi, da je Peter Pelligrini, takratni predsednik slovaške vlade, leta 2020 zaprosil za pomoč madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana, da bi pred slovaškimi parlamentarnimi volitvami v istem letu pridobil podporo Kremlja; ker je februarja 2020, tri dni pred volitvami, obiskal Rusijo; ker so bile tudi parlamentarne volitve leta 2023 tarča ruskega vmešavanja in dezinformacijskih kampanj; ker je bil Peter Pelligrini zdaj izvoljen za predsednika Slovaške in naj bi funkcijo prevzel junija 2024;

V.ker je Evropski parlament po poročilih, da evropska poslanka iz Latvije nudi obsežno pomoč ruskim obveščevalnim službam, sprožil upravno preiskavo, po kateri je predsednica Roberta Metsola proti poslanki uvedla sankcije, vključno z denarno kaznijo v vrednosti petih dnevnic oziroma 1.750 EUR in prepovedjo nekaterih vlog, v katerih bi zastopala Parlament, do julija, ko se izteče tekoče parlamentarno obdobje;

W.ker je Posebni odbor Evropskega parlamenta o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah ((INGE in ING2), razkril podrobnosti o prizadevanjih in operacijah, ki jih Rusija izvaja z namenom infiltracije, vplivanja in poseganja v evropske demokracije in evropske institucije;

X.ker so nekatere politične skupine neuspešno poskušale preprečiti podaljšanje mandata odbora ING2 za boj proti vsem oblikam korupcije in tujega vmešavanja v Evropskem parlamentu in so se namesto tega zavzemale za to, da bi se preiskovalni odbor posvečal samo aferi Katargate;

Y.ker so poslanci redno tarča vohunske programske opreme, o čemer pričajo nedavna razkritja o napadih na dva poslanca in enega uslužbenca v Pododboru Evropskega parlamenta za varnost in obrambo, povečalo pa se je tudi število kibernetskih napadov in primerov tujega vmešavanja v parlamentarno delo pred evropskimi volitvami;

Z.ker je Parlament po razkritju afere Katargate septembra 2023 posodobil in znatno okrepil svoj notranji okvir za integriteto, med drugim s poglobljeno revizijo svojega poslovnika, kodeksa ravnanja za poslance in ustreznih sklepov predsedstva; ker revidirani kodeks ravnanja določa, da lahko predsednik Evropskega parlamenta vsakemu izvoljenemu poslancu, za katerega se ugotovi, da krši pravila o preglednosti, izreče kazen;

AA.ker se je treba nujno boriti proti širjenju dezinformacij in tujemu vmešavanju v evropsko demokracijo ter bolje zaščititi pravico evropskih državljanov do točnih in zaupanja vrednih virov novic, evropski informacijski prostor pa pred manipulacijami avtoritarnih režimov; ker je organizacija Novinarji brez meja nedavno predstavila 12 predlogov za nov dogovor o pravici do obveščenosti;

AB.ker je Evropski svet na zasedanju 17. aprila 2024 sklenil, da „Evropski svet v kontekstu prihodnjih evropskih volitev poudarja, da so Unija in njene države članice odločene pozorno spremljati in obvladovati vsa tveganja, ki izhajajo iz dezinformacij, tudi zaradi uporabe umetne inteligence, pa tudi iz tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja v volilne procese. Evropski svet poziva institucije EU in nacionalne organe, naj sodelujejo v zvezi s temi vprašanji“;

AC.ker so poslanci Evropskega parlamenta pozvali predsednico Roberto Metsola, naj zahteva nujno preiskavo poskusov ruskega vmešavanja pred prihajajočimi evropskimi volitvami; ker odgovora še ni;

1.je zgrožen zaradi verodostojnih obtožb, da so bili poslanci Evropskega parlamenta plačani za širjenje ruske propagande in za podporo ruskim prizadevanjem, da bi sistematično vzpostavili mrežo odvisnosti prek evropskih političnih strank, ki bi nato delovale kot ojačevalci kremeljske propagande;

2.izraža ogorčenje, ker so poslanci Evropskega parlamenta sodelovali s prorusko medijsko hišo Voice of Europe, medtem ko Rusija izvaja nezakonito vojaško agresijo proti Ukrajini; poudarja, da večina stališč, ki so jih nekateri poslanci izrazili za portal Voice of Evrope, ne odraža stališč velike večine poslancev, ki odločno obsojajo nezakonito rusko invazijo na Ukrajino, rusko taktiko hibridnega vojskovanja proti evropski demokraciji ter druge agresivne in protidemokratične politične odločitve v zadnjih letih;

3.odločno obsoja vse poskuse, zlasti Ruske federacije, katerih cilj je spodkopati delovanje evropskih demokratičnih procesov, in poudarja, da ta taktika ne sme ostati brez posledic; poziva politično vodstvo EU in njenih držav članic, naj se na ta ruska prizadevanja končno čim prej in odločno odzovejo; ponovno poziva države članice, naj še naprej razvijajo in izboljšujejo svežnje sankcij, sprejete proti Ruski federaciji, da bi učinkoviteje omejile njeno zmožnost za nadaljevanje vojaške agresije ter odpravile vrzeli pri izvrševanju veljavnih omejevalnih ukrepov; ponovno poziva k uvedbi režima sankcij proti storilcem, ki se ukvarjajo z zlonamernim tujim manipuliranjem z informacijami in vmešavanjem;

4.je zgrožen zaradi nedavnih verodostojnih poročil, da je Petr Bystron, vodilni član stranke AfD (skupina ID) in poslanec nemškega zveznega parlamenta, sprejel plačila v višini do 25 000 EUR za širjenje proruske propagande;

5.poleg tega izraža zaskrbljenost, ker je ameriški zvezni preiskovalni urad (FBI) nedavno zaslišal poslanca AfD Maximiliana Kraha, in poziva stranko AfD, naj nemudoma javno objavi svoje finančne odnose s Kremljem ter javno razkrije namen in točen znesek vseh plačil, ki izvirajo iz virov, povezanih s Kremljem; izraža tudi globoko zaskrbljenost, ker je bil 23. aprila 2024 zaradi suma vohunjenja za Kitajsko aretiran pomočnik poslanca Evropskega parlamenta Maximiliana Kraha;

6.je zelo zaskrbljen zaradi nedavnih poročil z dne 17. aprila 2024 o dveh domnevnih ruskih vohunih z dvojnim nemško-ruskim državljanstvom, ki sta bila aretirana na Bavarskem, potem ko sta bila obtožena iskanja ciljev za morebitne napade in sabotaže, vključno z napadi na vojaške objekte; ponovno izraža veliko zaskrbljenost nad obsegom ruskih dejavnosti vohunjenja v Nemčiji in drugih državah, kot je Poljska, kjer so bile podobne dejavnosti odkrite marca 2023, in ponovno jasno poziva k odločnemu odzivu na grožnjo, ki jo predstavljajo ruski agenti, ki delujejo v Nemčiji in zunaj nje;

7.ostro obsoja prakso instrumentalizacije nezakonitih migrantov, ki jih Rusija potiska na ozemlje EU, da bi destabilizirala sosednje države članice, zlasti Poljsko, Litvo, Latvijo in Finsko;

8.je prav tako zaskrbljen, ker so bili 22. aprila 2024 aretirani trije Nemci, ki so bili pridržani zaradi suma sodelovanja s kitajskim ministrstvom za državno varnost v zvezi s predajo tehnologije, ki bi se lahko uporabila v vojaške namene; ponovno poziva države članice, naj se učinkoviteje borijo proti vsem elementom vohunjenja v EU, kar mora vključevati tudi boljšo zaščito kritične infrastrukture ter odkrito in jasno soočenje držav, ki izvajajo vohunjenje; poudarja, da so ta razkritja verjetno le vrh ledene gore ter resno ogrožajo našo varnost in demokracijo;

9.ostro obsoja zaskrbljujoča dejstva, ki so jih februarja razkrili ugledni nemški mediji, da je bil uslužbenec stranke AfD, povezan s poslancem v nemškem zveznem parlamentu, identificiran kot oseba za zvezo ruske zvezne varnostne službe, kar vzbuja resne pomisleke glede morebitnega tujega vpliva v nemškem političnem prostoru; poleg tega odločno obsoja dejstvo, da so nemški organi večkrat prestregli isto osebo, ki je ob vstopu v Nemčijo iz Rusije pri sebi imela 9 000 EUR gotovine;

10.poziva EU in države članice, naj podobne sankcije, kot jih je češka vlada uvedla proti portalu Voice of Europe ter Viktorju Medvedčuku in Artemu Marčevskemu, sprejmejo tudi same; obžaluje, da je 11. aprila 2024 Voice of Evrope začel znova delovati, in sicer v Kazahstanu; poziva države članice, naj poskrbijo, da Voice of Europe v Evropski uniji ne bo dosegljiv; poleg tega ugotavlja, da so bile začasno preklicane izkaznice, ki Voice of Europe omogočajo vstop v prostore Evropskega parlamenta;

11.se zavezuje, da bo nacionalnim organom zagotovil polno podporo ter z njimi sodeloval pri preiskavah ravnanja zadevnih poslancev Evropskega parlamenta; pozdravlja, da so belgijske oblasti sprožile preiskavo domnevnega ruskega vmešavanja v evropske volitve, in poziva zadevne države članice, naj ugotovijo, ali bi bili lahko vpleteni evropski poslanci kazensko odgovorni v skladu z njihovim kazenskim pravom; poziva, naj se okrepi sodelovanje z mednarodnimi partnerji na področju kazenskega pregona in pravosodnega sodelovanja, da bi olajšali odkrivanje, preiskovanje in pregon mednarodnih kriminalnih dejavnosti in mrež zlonamernih tujih akterjev, ki spodbujajo koruptivne prakse, namenjene vmešavanju v evropske volitve in spodkopavanju demokracije v EU; se zavezuje, da jim bo nudil polno podporo in sodelovanje; poziva pristojna parlamentarna telesa, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da se pravočasno sprejme odločitev o zahtevi za odvzem imunitete poslancem Evropskega parlamenta, če bodo to zahtevali pristojni organi; prav tako jih poziva, naj se, potem ko bodo opravljene konstitutivne seje po prihodnjih evropskih volitvah, sestanejo čim prej, da bodo v primeru takih zahtev lahko takoj sprožili ustrezne postopke; je še vedno pripravljen izboljšati notranja pravila o etiki na podlagi najvišjih standardov ter svoj okvir nadzora in odgovornosti, pa tudi mehanizme sankcij, ki so na voljo za ugotovljene kršitve okvira Parlamenta za integriteto; poziva, naj se največ pozornosti nameni priporočilom za reformo pravil Evropskega parlamenta o preglednosti, integriteti, odgovornosti in boju proti korupciji, sprejetim 13. julija 2023, in celovitemu izvajanju novih pravil Parlamenta o preglednosti in integriteti, ki so bila sprejeta septembra 2023, ter spremljanju vseh njegovih notranjih kodeksov ravnanja in sklepov, ki jih odobri predsedstvo Parlamenta, zlasti kar zadeva stike s tretjimi državami;

12.pozdravlja, da so bili primeri omenjenih poslancev Evropskega parlamenta posredovani posvetovalnemu odboru za kodeks ravnanja; se zavezuje, da bo v celoti izvrševal veljavni notranji okvir sankcij, in poziva, naj se razkrijejo vsi poslanci Evropskega parlamenta in kandidati na tokratnih evropskih volitvah, ki so sprejeli denar od ruske vlade ali njenih pooblaščencev ali jih je ta podkupila; ugotavlja, da so bile domnevne kršitve storjene pred nedavno reformo okvira Evropskega parlamenta za integriteto; meni, da pravila sama po sebi ne bi preprečila domnevnega ravnanja poslancev, ki je nesprejemljivo; je kljub temu pripravljen še naprej ocenjevati in izboljševati delovanje in sankcioniranje v okviru Parlamenta za integriteto, ki je bil izboljšan po zadevi Katargate;

13.pozdravlja poziv k nujnemu srečanju Agencije Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust), ki ga je zahteval belgijski predsednik vlade Alexander De Croo; pozdravlja tudi zahtevo, da se preuči in po potrebi razširi mandat Evropskega urada za boj proti goljufijam in Evropskega javnega tožilstva, da bosta lahko preganjala takšne primere; pozdravlja tudi dogovor, ki ga je napovedalo belgijsko predsedstvo, o ustanovitvi začasne krizne projektne skupine za boj proti poskusom Rusije, da bi se vmešavala v prihodnje evropske volitve, in poudarja, da si morajo v okviru prihajajočih evropskih volitev vsi nacionalni organi in organi EU bolj prizadevati za boj proti tujemu vmešavanju, da bi zagotovili popolno integriteto teh pomembnih volitev; v zvezi s tem poudarja, da so svoboda govora, svoboda medijev in skladnost z zakonom v vseh demokratičnih procesih enako pomembni in jih ni mogoče neupravičeno omejevati;

14.ponovno obsoja pretekle primere političnih partnerstev med skrajnodesničarskimi strankami v Evropi in ruskim vodstvom, kot so bančno posojilo stranki Marine Le Pen v Franciji, sporazum o partnerstvu med avstrijsko svobodnjaško stranko (FPÖ) in Putinovo stranko Združena Rusija ter številna srečanja in izmenjave med različnimi izvoljenimi poslanci Evropskega parlamenta, vključno z vodstvom nemške stranke AfD;

15.izraža zaskrbljenost zaradi primera vohunjenja v Avstriji, kjer je nekdanji avstrijski obveščevalec Egisto Ott, ki naj bi bil tesno povezan s politikom stranke FPÖ Hans-Jörgom Jeneweinom, obtožen vohunjenja za Rusijo in nezakonitega pridobivanja osebnih podatkov iz policijskih podatkovnih zbirk ter posredovanja podatkov o mobilnih telefonskih številkah nekdanjih visokih avstrijskih uradnikov ruskim obveščevalcem;

16.izraža zaskrbljenost zaradi verodostojnih poročil o vse pogostejših ruskih poskusih vmešavanja v prihodnje volitve v bolgarski nacionalni parlament 9. junija 2024; je močno zaskrbljen zaradi obstoja mreže agentov za dezinformacije, ki delujejo na platformah družbenih medijev, v tradicionalnih medijih, akademskih krogih, nevladnih organizacijah in političnih strankah, ter zaradi ruskega nadzora nad to mrežo; je zelo zaskrbljen zaradi številnih nepremičnin, tudi strateško pomembnih, na ozemlju Bolgarije, ki so trenutno v lasti ruskih oblasti in se uporabljajo kot središča ruskega vplivanja in vmešavanja v demokratične procese v državi;

17.izraža resno zaskrbljenost zaradi številnih politik in stališč madžarske vlade, ki je pod vodstvom predsednika vlade Viktorja Orbana v številnih kritičnih trenutkih zavzela prorusko in prokitajsko stališče;

18.obsoja sodelovanje Rusije v dezinformacijskih kampanjah ter domnevne intenzivne stike in število srečanj med agenti, odgovornimi za rusko vmešavanje, s katalonsko separatistično skupino; predlaga, da Evropski center odličnosti za boj proti hibridnim grožnjam v Helsinkih izvede študijo; poziva pristojne sodne organe, naj učinkovito preiščejo povezave poslancev Evropskega parlamenta, ki so domnevno povezani s Kremljem, ter ruskih poskusov destabilizacije in vmešavanja v EU in njenih državah članicah; obžaluje vse napade na sodnike, ki preiskujejo morebitne dejavnosti vmešavanja;

19.meni, da bi lahko nedavne obtožbe pomenile ravnanje, ki se sankcionira v skladu s kodeksom ravnanja Parlamenta, in da se je treba nanje najodločneje odzvati, če bodo potrjene; poudarja, da je treba nemudoma izvesti temeljito notranjo preiskavo, da bi ocenili vse možne primere tujega vmešavanja Rusije in drugih držav v Evropski parlament; poudarja, da so ta razkritja del širšega vzorca ruskega vmešavanja, kot je poudarjeno v končnih poročilih posebnih odborov o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah (INGE in ING2);

20.meni, da obtožbe na račun omenjenih poslancev Evropskega parlamenta kažejo, da je treba izboljšati varnostno kulturo v Evropskem parlamentu; zato ponovno poziva k celovitemu izvajanju priporočil iz svoje resolucije z dne 13. julija 2023 o priporočilih za reformo pravil Evropskega parlamenta o preglednosti, integriteti, odgovornosti in boju proti korupciji, vključno z obveznim varnostnim usposabljanjem za poslance in osebje Evropskega parlamenta, ustreznim varnostnim preverjanjem in okrepljenim preverjanjem osebja, zlasti tistih, ki se udeležujejo sestankov brez navzočnosti javnosti; poudarja, da imajo številni nacionalni parlamenti in mednarodne organizacije na tem področju zakonite in dobro delujoče sisteme, ter poziva k oceni primerov dobrih praks;

21.poziva Parlament, naj uvede obvezno, učinkovito in redno usposabljanje o varnosti, vmešavanju, etičnih standardih, skladnosti s predpisi in integriteti za vse poslance Evropskega parlamenta in njihove urade ter vse uslužbence Parlamenta, da se jih ozavesti, da so lahko tarče tujih državnih in nedržavnih akterjev; poziva službe Parlamenta, naj vzpostavijo učinkovite sisteme spremljanja in nadzora za odkrivanje tujega vmešavanja, pri tem pa spoštujejo svobodo mandata poslancev Evropskega parlamenta;

22.opozarja, da je tuje vmešavanje sistemska grožnja, proti kateri se je treba odločno boriti; nadalje opozarja, da je Rusija sicer še vedno glavni izvor tujega vmešavanja in dezinformacij v Evropski uniji, vendar so takšne kampanje izvajale tudi druge države; poudarja, da je odziv EU na te grožnje lahko učinkovit le, če bo temeljil na prečnem, celostnem in dolgoročnem političnem pristopu, ki ga EU in njene države članice izvajajo skupaj; ostaja odločen, da se bo še naprej boril proti tujemu vmešavanju v EU v prihodnjih letih, med drugim prek posebnega parlamentarnega organa; poudarja, da sta budnost in zaščita pred tujim vmešavanjem še zlasti potrebna v obdobju pred letošnjimi evropskimi volitvami;

23.opozarja na ključno zakonodajo o svobodi medijev in digitalnih pravicah, ki jo je Evropska unija sprejela v zadnjih letih, kot so evropski akt o svobodi medijev, akt o umetni inteligenci in akt o digitalnih storitvah; kljub temu poudarja, da so potrebni nadaljnji ukrepi, da bi preprečili širjenje zlonamernih dezinformacij v spletu in zaščitili pravico evropskih državljanov do zanesljivih novic;

24.pozdravlja sprejetje zakonodajnega svežnja o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma, ki vključuje nova pravila na ravni EU za obravnavanje tveganj pranja denarja, povezanih s politično izpostavljenimi osebami;

25.poziva Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in Komisijo, naj v prihodnji 14. sveženj sankcij vključita nove medijske hiše, povezane s Kremljem, ter druge radiodifuzijske in medijske organizacije ter posameznike, odgovorne za propagando in dezinformacijske kampanje v EU;

26.poudarja ključno vlogo preiskovalnega novinarstva pri razkrivanju poskusov tujega vmešavanja in prikritih dejavnosti; ponovno poziva institucije EU in države članice, naj zagotovijo zadostno in vzdržno financiranje preiskovalnega novinarstva; odločno obsoja obsežno dezinformacijsko kampanjo, ki jo je januarja razkrilo nemško ministrstvo za zunanje zadeve in ki naj bi jo na platformi X (prej Twitter) organizirala Rusija, da bi manipulirala z javnim mnenjem;

27.odločno obsoja nepretrgana ruska prizadevanja za zlorabo in potvarjanje zgodovinskega spomina na najbolj tragična obdobja v Evropi, kot je teror nacističnega režima, da bi poskusila upravičiti svojo sedanjo brutalno, nezakonito in nehumano agresijo ter ekspanzionistično politiko, pa tudi poskuse sistematičnega širjenja lažnega zgodovinskega diskurza;

28.vztraja, da je treba storiti več za zaščito evropskega informacijskega okolja in pravice državljanov EU do zanesljivih informacij; opozarja, da je treba uvesti „zrcalne klavzule“, po katerih bi bila odprtost evropskega informacijskega prostora za tretje države sorazmerna z dostopom evropskih medijskih hiš v teh državah, k čemur je Parlament pozival že v prejšnjih poročilih; poudarja, da mediji, ki delajo za sovražne in avtoritarne režime, ne bi smeli imeti dostopa do prostorov Evropskega parlamenta; vztraja, da platforme ne bi smele označevati samo globokih ponaredkov, temveč bi morale uvesti pozitivno označevanje z orodji, ki jih je ustvaril medijski sektor, kot je pobuda o novinarskem zaupanju (Journalism Trust Initiative); v zvezi s tem izraža splošno podporo novemu dogovoru o pravici do obveščenosti, ki ga je predlagala organizacija Novinarji brez meja;

29.meni, da si je treba še bolj prizadevati za ustrezno zaščito evropske demokracije, in odločno poziva nacionalne organe, naj državljane držav članic, ki jih zadeva primer portala Voice of Europe, izčrpno obvestijo;

30.ugotavlja, da je končni cilj ruskega vmešavanja spodkopavati, razdeliti in oslabiti EU ter zmanjšati podporo Ukrajini; poudarja, da hibridna taktika Ruske federacije nikakor ne prispeva h krepitvi ruske politične agende v EU, ampak nasprotno, ustvarja dodaten zagon za neomajno podporo EU Ukrajini pri njeni obrambi pred nezakonitim okupatorjem;

31.poudarja, da je ruska vojaška agresija proti Ukrajini razkrila ogromen obseg tujega manipuliranja z informacijami v EU in njenem neposrednem sosedstvu, in sicer v državah Zahodnega Balkana in vzhodnega partnerstva; poziva EU in njene sosednje države, naj okrepijo sodelovanje na področju boja proti dezinformacijam, hibridnih groženj in kibernetske varnosti;

32.poziva Evropsko unijo, naj bo pozorna na poskuse katere koli tretje države, tudi Rusije, da bi neprimerno vplivala na njene demokratične procese; svari Rusko federacijo, da hibridne dezinformacijske kampanje, kibernetski napadi in operacije vplivanja že pomenijo resne napade na evropsko demokracijo in da bi vsako fizično ukrepanje na evropskih tleh situacijo dramatično zaostrilo; poziva države članice, naj razkrijejo in raziščejo ruske poskuse sabotaže kritične infrastrukture; poudarja, da je treba okrepiti ukrepe za zaščito volilne infrastrukture, ki je še posebej izpostavljena fizičnim napadom in kibernetskim napadom pred volitvami in med njimi;

33.opozarja, da so ruski akterji tudi v primerih, ko zakonodaja omejuje vire političnega financiranja, našli načine, kako jo zaobiti, in ponudili podporo svojim zaveznikom; opozarja zlasti na dokaze o najemu posojil pri tujih bankah (na primer v primeru stranke Nacionalna fronta v Franciji leta 2016), pogodbah o nakupu in poslovnih sporazumih (kot v primeru obtožb zoper Svobodnjaško stranko Avstrije (FPÖ), o katerih sta 17. maja 2019 pisala Der Spiegel in Süddeutsche Zeitung, ter obtožb zoper stranko Lega per Salvini Premier v Italiji, o katerih sta 10. julija 2019 pisala Buzzfeeds in L’Espresso) in o podpori finančnim dejavnostim (kot je poročal britanski tisk v zvezi s kampanjo Leave.eu);

34.obsoja, da so kampanje tujega vmešavanja pogosto usmerjene proti določenim manjšinam in ranljivim skupinam, ter ugotavlja, da ciljanje teh manjšin služi širšemu namenu zmanjševanja privlačnosti demokratičnih in enakopravnih družb;

35.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.